Poslanec SD-ja Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo, v kateri predlaga, naj v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine razglasi arheološko najdišče Divje babe na Cerkljanskem za spomenik državnega pomena.

Arheološko najdišče Divje babe leži nad reko Idrijco pod robom Šebreljske planote na Cerkljanskem. Odkrito je bilo leta 1978 in v letih od 1980 do 1999 sistematično raziskano do globine 9,5 metra.

Najpomembnejša najdba: neandertalčeva piščal
Najdišče je staro od 35.000 do več kot 80.000 let. Najpomembnejša najdba, ki so jo odkrili v jami, je koščena piščal, ki velja za najstarejše glasbilo; njena starost je ocenjena na od 50.000 do 60.000 let. Starejše in nič manj pomembne od nje pa so najdbe koščenih konic. Glede na veliko starost piščali in konic gre zelo verjetno za izdelke neandertalca, v svoji pobudi pojasnjuje Bevk.

Zanimanje za to arheološko najdišče se je bistveno povečalo, tudi v svetovnem merilu, po letu 1995, ko je bila najdena znamenita neandertalčeva piščal. Piščal je vsaj 15.000 let starejša od preostalih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku.

Spomenik lokalnega, kaj pa državnega pomena?
Po podatkih iz registra nepremične kulturne dediščine je bilo arheološko najdišče Divje babe z odlokom o razglasitvi arheološkega jamskega paleolitskega najdišča Divje babe I razglašeno za spomenik lokalnega pomena. Od te razglasitve je minilo že 15 let, v tem obdobju pa so na podlagi znanstvenih ugotovitev bistveno razširili vedenje in pomen najdišča, poudarja opozicijski poslanec.

Zaradi navedenega vladi predlaga, naj najdišče razglasi za spomenik državnega pomena. Obenem pa jo skupaj s pristojnim ministrstvom poziva, naj finančno podpre nadaljevanje arheoloških izkopavanj in raziskovanj, saj je glede na predvidevanja strokovnjakov v njem še veliko neprecenljivega arheološkega gradiva, morda celo ostanki neandertalca.