Kuda sestro je naslov njegove nove knjige, ki je izšla pri zagrebški založbi Algoritam. Gre za zbirko pesmi z vseh dosedanjih Avdićevih albumov - ...od trnja do žaoka, Mrtvi su mrtvi in Život je raj - ter nekaj novih s prihajajočega albuma. Damir, od nedavnega naturalizirani Šiškar, bo koncert v Komuni Kina Šiška v torek ob 21.00 izvedel v sklopu širše turneje, na kateri predstavlja svojo novo knjižno izdajo.

Damir Avdić iz Tuzle je že v 90. letih pritegnil pozornost kot frontman trde, "pravoverne" punkrockovske skupine Rupa u zidu, ki je izdala prvenec še pred vojno v Bosni in Hercegovini, med vojno pa nanizala še dva. Čeprav Rupa u zidu ni (uradno) razpadla, je v novem veku Damir Avdić oz. Diplomatz sam, samcat s svojim orjaškim vokalom, ki strelja pripoved kot mitraljez, in z močno kitaro, ki jo stiska kot sprožilec bombe.

Leta 2004 je v Tuzli posnel svoj prvenec ...od trnja i žaoka, ki je svojevrsten soundtrack njegovega romana Na Krvi Ćuprija (Most na krvi), ki v klenem bošnjaškem slengu pripoveduje zgodbo o vojnem in povojnem času v Bosni med letoma 1992 in 2002. Obe izdaji sta ugledali luč pri Zdenku Franjiću, knjiga pri založbi Bratstvo duša, plošča pri Slušaj najglasnije!, v produkciji gledališča Glej in ob režijskem sodelovanju Marka Bulca pa je nastala tudi uspešna monodrama Most na krvi. Z intenzivnim nastopanjem se je legenda o "bosanskem psihu" razširila po hribovitem Balkanu, segla pa tudi do Francije in Nemčije. Lani je izdal svoj tretji album Život je raj.

"Umetnik besede. Ostre kot britev, neposredne kot strel v glavo, iskrene kot srce. Brez kompromisov in iluzij zmede razjarjene punkerje in zakajene hiphoperje, odlepi zamišljenega intelektualca od šanka in zapre gobec tudi najbolj 'neobuzdanemu' gobezdaču. Njegova beseda je žilava, napeta, drzna. Resnica boli in Diplomatz alias Damir Avdić jo razgali ognjevito, surovo in neizprosno. Pove jo s psihotičnim, vampirskim pogledom, zareže pa z grobim, močnim kitarskim rifom, ki prej pripada hardkorovski šoli kot pa kantavtorskemu klubu," je o Avdiću zapisal slovenski glasbeni kritik Igor Bašin.