Uršula Ramoveš bo po večletnem premoru v Linhartovi dvorani (tja so koncert prestavili iz Kluba Cankarjevega doma, da bi ob upoštevanju ukrepov koncertu lahko prisluhnilo več ljudi) predstavila novi album album Hribovske balade, ki ga je izdala marca pri založbi Celinka. Na njem je 12 pesmi, ki so jih konec februarja z gostujočimi glasbeniki posneli v ljubljanskem Studiu Metro. Besedila je tudi tokrat napisal Janez Ramoveš, Uršula Ramoveš pa je avtorica glasbe. V zasedbi sta še pevec, pianist in harmonikar Joži Šalej ter pevec in kitarist Metod Banko.

Za drugo polovico drevišnjega koncerta bo poskrbela šestčlanska vokalno-tolkalna zasedba San Salvador iz Francije, ki se, kot so zapisali organizatorji, pri iskanju univerzalne folklore naslanja na okcitansko polifonijo, ukoreninjeno globoko v trubadursko tradicijo pokrajine.

Že v soboto sledi novo poglavje festivala, pianist in pesnik Tomaž Hostnik ter violinist in skladatelj Matija Krečič bosta na Vodnikovi domačiji predstavila ploščo Mačahe, ki sta jo posnela konec lanskega leta in je tik pred izidom. Gre za izbor Hostnikovih šansonov in haiku šansonov o ljubezni, pijači, odnosih, minevanju in nasploh življenju. Zgodbe pripoveduje v jeziku, kot ga govorijo doma, na Suhi.

Drugi festivalski konec tedna, 8. in 9. novembra, bo v Ljubljano znova pripeljal finskega "inovatorja na harmoniki" Kimma Pohjonena, ki bo nastopil v Kinu Šiška s projektom Ultra Organ oziroma elektronsko glasbo za orgle na harmoniki, in špansko pevko Silvio Perez Cruz. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo predstavila soloprojekt Drama, ki spaja glasbo z različnimi umetniškimi disciplinami – gledališčem, filmom, plesom, slikarstvom, fotografijo in poezijo.
Festival bo 4. decembra v Kinu Šiška sklenila malijska pevka in kitaristka Fatoumata Diawara, ki po navedbah organizatorjev trenutno velja za najpopularnejšo glasbenico nove generacije z afriške celine. Snemala je z Bobbyjem Womackom in Herbiejem Hancockom, nastopila na Glastonburyju in drugih pomembnejših festivalih ter izvedla turnejo s kubanskim pianistom Robertom Fonsecom. Na Drugi godbi 2020 bo predstavila novi album Fenfo.

Kot so pojasnili v Zavodu Druga godba, tehnično ne gre za 36. mednarodni festival, ki so ga odpovedali, namesto njega bo tako do decembra na dogajanje vabila predrugačena Druga godba 2020.

Ločeno od festivala so pripravili še cikel Sogodbe, v katerem sta 3. septembra na Metelkovi nastopili Katja Šulc in Mira Lu Kovacs iz Avstrije, 24. septembra pa bosta tam sledila še zasedba Nemanja iz Hrvaške ter skupni projekt producenta čunfe in tolkalca Gaja Bostiča.

Martina Mravinec trio in Tretji Kanu za odprtje 1. festivala nove novomeške glasbe

V avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu se z večerom Mirana Jarca drevi ob 20. uri začenja 1. Festival nove novomeške glasbe, ki so ga pripravili ob stoletnici prelomnega umetniškega dogodka novomeška pomlad. V soboto bo sledil večer Božidarja Jakca, prihodnji petek pa na gradu Grm še večer Antona Podbevška.

Za petkovo glasbeno poslastico bosta poskrbeli novomeški zasedbi Martina Mravinec trio in Tretji kanu, v soboto zvečer Domen Brodarič in Nina Suljić ter Sandra Erpe Trio, prihodnji petek pa v atriju grmskega gradu Generator in Dubzilla. Vsi koncerti bodo brez vstopnine, zaradi omejitve števila obiskovalcev pa je obvezna predhodna rezervacija sedišč.

Festival so pripravili v zahtevnih časih epidemije in prav kultura lahko dviguje duha meščanom kot tudi umetnikom in glasbenikom, ki soustvarjajo spodbudno vzdušje Novega mesta, so še zapisali prireditelji.

Skupina mladih novomeških umetnikov in zagnancev je sicer 26. septembra 1920 v Novem mestu izpeljala enodnevni umetniški podvig, ki je v slovenski kulturni zgodovini zapisan kot novomeška pomlad. Skupinski nastop slikarjev, glasbenika Marija Kogoja in novomeških pesnikov je bil novost, ki je zamisel o novi umetnosti in razmislek o človeku po prvi svetovni vojni združil v gibanje. V času, ko časopisi še niso mogli dnevno poročati o vseh dogodkih, je javno in politično močno odmeval.

Odmev novomeške pomladi sega tudi v sodobni čas, iz nje pa so izšla imena poznejših avtorskih in moralnih avtoritet, kot so Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj, Josip Vidmar, Rihard Jakopič, Leon Štukelj, Marjan Mušič in Božidar Jakac.