"Ta naziv nam je v veliko čast. Še posebej me veseli, da je s tem odlikovanjem glasbena unikatnost in edinstvena izobrazba Dunajskih dečkov na nek način dobila plemiški status," je povedal Gerald Wirth, predsednik enega najslavnejših zborov, ki s svojimi nastopi gostujejo v največjih koncertnih dvoranah po svetu.

Zbor ustanovil Slovenec
Korenine Dunajskih dečkov segajo v 14. stoletje, ko so ob cerkvenih priložnostih nastopali na cesarskih dvorih Habsburžanov. Leta 1498 je rimski cesar Maksimilijan I. preselil svoj dvor in dvorne glasbenike na Dunaj. Ukazal je, da mora biti med glasbeniki šest deških pevcev, ki so prihajali iz različnih delov Rimskega cesarstva – z Nizozemske, iz Italije, Nemčije in Avstrije. Zbor je ustanovil dunajski škof, Slovenec Jurij Slatkonja. Do leta 1918 je zbor pel samo za cesarski dvor, pri maši, na koncertih in ob državniških priložnostih.

Danes zbor šteje sto pevcev iz tridesetih držav, starih od deset do štirinajst let, ki so razdeljeni v štiri zbore. Vsako leto imajo približno tristo koncertov in nastopov pred skoraj pol milijona ljudmi. Vsaka skupina preživi v šolskem letu devet do enajst tednov na turnejah. Obiščejo skoraj vse evropske države, prav tako gostujejo v Aziji, Avstraliji in po celotni Ameriki. Zborov repertoar sega vse od srednjeveške do sodobne glasbe. Moteti in samospevi tvorijo jedro gostovalnega repertoarja, pa tudi lastne zborovske priredbe tipične dunajske glasbe, valčkov in polk Lannerja in Straussa.

Svetovno znani Dunajski dečki bodo letos gostovali tudi v Sloveniji, in sicer 29. marca v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani ter 1. aprila v SNG Maribor. Nastopili bodo s programom od Mozarta do Michaela Jacksona, kot posebna gostja pa se jim bo pridružila slovenska diva Helena Blagne.