S svojim (ne več tako zelo) stranskim projektom, bendom Grinderman, bo Nick Cave v ljubljanskih Križankah v soboto nastopil v okviru turneje ob izidu čisto svežega albuma, septembra izdanega in precej neceremonialno naslovljenega Grinderman 2.

Ob poslušanju Grindermana se zdi, da je Cave potreboval nekakšen "ventil" za vso surovo energijo, ki ni prišla do izraza z The Bad Seeds (prve pesmi za kitaro, ki je prej ni igral pogosto, je dejansko začel pisati leta 2005, med turnejo, ki je spremljala album Abattoir Blues/The Lyre of Orpheus) ter da gre za glasbeno vrnitev k postpunkovskim koreninam njegovega prvega, svoj čas ne preveč komercialno uspešnega, danes pa kultnega benda iz začetka osemdesetih, The Birthday Party. Toda ob tem je treba povedati, da je jedro Grindermana popolnoma "seedsovsko": poleg Cava so iz the Bad Seeds v Grinderman pripluli še: naš stari znanec Warren Ellis (električni bouzouki, Fendocaster, violina, viola, akustična kitara, spremljajoči vokali), ki je v Ljubljani nastopal z Dirty Three, Martyn P. Casey (električni bas, akustična kitara, spremljajoči vokali), trenutni basist The Bad Seeds, ter bobnar Jim Sclavunos, "zloglasni, elegantni degeneriranec" (tako so ga nekoč opisali pri reviji The Wire) italijansko-grškega rodu iz Brooklyna.

Izmenično "preklapljanje" med Seedsi in Grindermanom
Prvi album te postave z naslovom - uganili ste - Grinderman je pri Cavovi matični založbi Mute izšel leta 2007 ter s svojo nepričakovano udarnostjo najprej presenetil, nato pa navdušil tako kritiško srenjo kot javnost. Za odmor med prvim in drugim albumom je "kriv" štirinajsti studijski album postave Nick Cave & The Bad Seeds, Dig, Lazarus, Dig!!!, s katerim so se ukvarjali leta 2007. A Grinderman ni bil pozabljen. Ko so se znova zbrali, so sklenili vse skupaj zastaviti malo drugače in ustvarjati brez vsakega ozira na komercialni uspeh ali radijsko "poslušljivost" glasbe.

Več kot le Cavova kriza srednjih let
Da njihov prvenec "ni bil le enosezonski izlet v spomin na stare čase in hitro iskanje eliksirja mladosti", v svoji recenziji novega ploščka ugotavlja tudi Miroslav Akrapović: "Neobrzdana sla, zbrušena poezija starega rockovskega barda in predvsem energična izvedba četverice jezdecev pod imenom Grinderman nas je napotila nazaj v Cavovo punkovsko preteklost in kot vselej do zdaj postavila Nicka Cava ob bok najpomembnejšim in legendarnim avtorjem v rockglasbi."

Grinderman 2 je lahko, kar hočeš, da bi bil
Pri ustvarjanju Grindermana 2 so si "fantje" torej pustili popolnoma proste roke. "Nenehno smo se na glas spraševali: 'Zakaj pa ne bi mogli narediti tega? No, pa dajmo.' Tokrat smo, bolj kot kadar koli prej, poskušali iti res daleč. V studiu nismo bili pretirano dolgo, ker smo bili tako skoncentrirani na to, kar počnemo," je letos v nekem intervjuju pojasnil Warren Ellis. "Všeč mi je, da nismo še enkrat posneli prvega albuma, zdi se, kot da smo svoj zvok občutno razširili, da smo šli po poti, ki si je prej nismo upali ubrati. Upam, da bo Grinderman 2 v ljudeh vzbudil občutek neomejenih možnosti."