Zaradi primitivnega in divjega sloga, uporabe močnih, pisanih in intenzivnih barv ter naglih potez so foviste označili za betes fauves – divje zveri. Matissu je bilo pomembno, da sta bila ozadje in predmet enakovredna in da noben motiv ni bil bolj poudarjen. Barvo je uporabljal kot sredstvo za izražanje, in ne za opisovanje. V njegovih slikah se pozna vpliv dežel, ki jih je obiskoval: Maroko, Alžirija, Rusija, Anglija, Polinezija. Pomemben del je cikel slik z motivom odprtega okna, s katerimi je želel ustvariti vtis pogleda skozi okno v svet.

O življenju in delu
Francoski umetnik Henri-Émile-Benoît Matisse je bil rojen 31. decembra leta 1869 v kraju Le Cateau-Cambrésis v Franciji. Bil je mojstrski risar, graver, kipar in slikar. Najprej so ga uvrstili med foviste, pozneje je postal prepoznaven kot predstavnik klasične smeri francoskega slikarstva v družbi velikanov, kot sta Pablo Picasso in Marcel Duchamp. Najprej je študiral pravo, ki ga ni veselilo. Obiskoval je tečaj risanja in se sčasoma vpisal na Akademijo Julian in nato na Šolo za dekorativne umetnosti ter končno leta 1885 na francosko Akademijo. Velik vpliv na njegovo ustvarjanje so imela dela Vincenta van Gogha. Matissova zgodnja dela so slikana v pridušenih tonih starih mojstrov in so bila presenetljivo konservativna. Pod vplivom Paula Gaugina in neoimpresionistov je njegova paleta hitro postala svetlejša. Kmalu si je ustvaril individualen slog, ki ga odlikujejo dekorativne arabeske in igre barvnih površin. Matisse, ki ga je prevzelo vprašanje čiste barve z avtonomno vrednostjo, je postal vodja fovistične umetnostne smeri, kar se je še posebej pokazalo na Jesenskem salonu leta 1905. Njegove barvne orkestracije so se počasi sicer malce utišale, vendar pa je barva še naprej ostala temeljna vrednota njegove umetnosti. Matisse se je ukvarjal z vsemi slikarskimi tehnikami, oblikoval je tudi skulpture in se ukvarjal s scenografijo. V svojem času je bil najizrazitejši predstavnik kolorističnega slikarstva in eno največjih imen pariške šole.

Henri Matisse je od leta 1906 do 1917 živel in ustvarjal v Hotelu Biron, lepi stavbi iz 18. stoletja, v kateri so uredili tudi apartmaje za stalnejše prebivalce. Med njegovimi sostanovalci so bili tudi dramatik Jean Cocteau, plesalka Isadora Duncan in kipar Auguste Rodin. Danes je zgradba spremenjena v Muzej Rodin. Kot zanimivost še omenimo, da je bil sodobni džezovski trobentač Jeremy Pelt po lanskem obisku muzeja tako očaran, da je napisal in na albumu letos izdal zbirko The Artist, v kateri so skladbe, nastale kot vtisi ob Rodinovih kipih.

Jazz
Po letu 1945 je Matisse ilustriral veliko knjig. Po večini so bile to črno-bele ilustracije, izjema je knjiga Jazz, ki ima barvne. Izdelal je vrsto ovitkov za umetnostne revije, kataloge za razstave, vedno pa je slog prilagodil besedilu. Po osemdesetem letu starosti, ko je vse težje delal, se je lotil tehnike "izstrižki" (kolaž), s tempero je slikal kartončke, jih izrezoval in lepil na slike. Matisse je bil eden najboljših slikarskih interpretov, slog je celo prilagajal besedilu. Svoboda je izbruhnila v osupljivih izrezkih iz papirja. Sam Matisse jih je opisal kot kromatične in ritmične improvizacije. Knjiga Matissovih izrezank je izšla v omejeni nakladi in ima naslov Jazz, predvsem zato, ker podobe temeljijo na improvizaciji. Prvotno si jih je Matisse zamislil kot ilustracije pesmi, pozneje je motivno zajemal predvsem iz cirkuškega in baletnega sveta. Nekateri motivi so postali še posebej priljubljeni, saj so jih pogosto natiskovali na plakatih in jih poustvarjali na različnih tiskanih podlagah. Pri nas je bil nad njimi najbolj očaran slikar Tugo Šušnik. V letih 1979 in 1980 je v New Yorku ustvaril cikel kolažnih podob. Njihov vir je bila njegova popolna očaranost nad Matissovo serijo cut-outs – izrezank, izdelanih v močnih, raznovrstnih barvah na beli podlagi. Matisse je svoj cikel poimenoval Jazz, Šušnik pa Rock'n'Roll. Pri ustvarjanju cikla je na novo zastavljal vprašanje odnosov med obliko, formatom in okvirjem.

Henri Matisse je do leta 1951 končal zadnje slike. V njegovem rojstnem kraju so leta 1951 odprli Matissov muzej. Tretjega novembra 1954 je po kratki agoniji umrl doma v Nici. Pokopali so ga v Cimiezu. Njegovo delo je vplivalo na številne umetnike na različnih področjih umetnosti, barvitost njegovih platen pa že desetletja navdihuje predvsem džezovske glasbenike.