Tokrat bo s seboj pripeljal Avstralski komorni orkester, ki bo kot poseben poklon Evropski prestolnici kulture (EPK) postregel s svojevrstno izvedbo Ode radosti.

Avstralski violinist, dirigent in skladatelj Richard Tognetti se kot umetniški vodja festivala podpisuje od leta 2008. "Tudi zanj in za vse umetnike, ki prihajajo v Maribor, je letošnje leto še bolj posebno, saj je Maribor EPK," je povedala direktorica festivala Brigita Pavlič.

"Eksplozija" odličnih kritik
Kot rezidenčni orkester festivala bo nastopil Avstralski komorni orkester, ki ga od leta 1990 vodi prav Tognetti. "Pred leti, ko smo se dogovorili za letošnjo rezidenco, ta orkester še ni bil tako zelo mednarodno prepoznaven kot v tem času, ko kar eksplodira od odličnih kritik na ameriških in evropskih turnejah. Mislim, da imamo za rezidenčni orkester resnično najboljši komorni orkester na svetu," meni Pavličeva.

Med zvezdami letošnjega festivala bodo še sopranistka in dobitnica štirih grammyjev Dawn Upshaw ter čelisti Thomas Demenga, Jan-Erik Gustafsson in Timo-Veikko Valve. Festival, razen redkih izjem, ne vabi zasedb z že pripravljenimi koncertnimi programi, temveč posamezne vrhunske glasbenike, ki nato glede na programski izbor umetniškega vodje sestavljajo različne zasedbe - od komornih do orkestrskih.

"Za zaključek festivala pripravljamo kot posebno posvetilo EPK Beethovnovo 9. simfonijo v sodelovanju Avstralskega komornega orkestra, Orkestra Festivala Maribor, zbora Slovenskega narodnega gledališča Maribor in vrste eminentnih solistov," je pojasnila Pavličeva.

Kombinacija klasike in rocka
Vsebinski koncept festivala ostaja tak kot minula leta. Festival se ponaša z novitetami in praizvedbami klasične glasbe, hkrati pa prestopa meje klasične glasbe z multimedijskimi projekti, etnično in jazzovsko glasbo. Letos naj bi klasično glasbo kombinirali tudi z rockom.

Proračun festivala znaša 650.000 evrov, večino zneska bo prispeval zavod Maribor 2012. Letos so prvič pridobili tudi 100.000 evrov iz evropskega programa Kultura, 120.000 evrov pa si morajo zagotoviti pri sponzorjih.

Festival Maribor je v celoti lastna produkcija in velja za finančno najtežji projekt EPK v Mariboru. V treh letih naj bi s tega naslova prejel skupno nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. "Mesto in država dobita ta javna sredstva povrnjena s kulturnim turizmom," je prepričana Pavličeva. Festival samo v rednem programu letno obišče od 8000 do 10.000 ljubiteljev glasbe, od tega je 40 odstotkov tujcev, največ iz Avstralije in ZDA. "Ker zaradi finančnih negotovosti do nedavnega nismo mogli zagotavljati programa, smo 300 ljudi preusmerili na festivale, ki se sočasno dogajajo v Evropi," je pojasnila Pavličeva.

Ob septembrskem rednem in spremljevalnem programu so letos uvedli celoletno produkcijo. S programskim sklopom Festival za Maribor želijo klasično glasbo približati širšemu občinstvu, zato izvajajo koncerte in delavnice v zaporih, domovih za ostarele, šolah in na ulici.