Festival, ki bo potekal do 11. novembra, si je po besedah umetniškega vodje Klemna Ramovša prepoznavnost zgradil predvsem zaradi vztrajanja pri najvišjih standardih. Tudi zato na njem nikoli niso nastopale zgolj povprečne, kaj šele podpovprečne skupine, poudarja. Letošnje dogajanje bo uvedel koncert francoske zasedbe XVIII-21, Le Baroque Nomade s programom L'Eloge de la Folie, ki bo dan pozneje v Ljubljani pripravila recital in predstavitev knjige njihovega vodje, flavtista Jeana-Christopha Frischa.
V naslednjih treh mesecih se bo zvrstilo 22 koncertov, na katerih bo mogoče prisluhniti barvitemu razponu glasbenih slogov in kultur, ki so se prepletale na evropskem območju skozi stoletja, od srednjega veka do začetka 20. stoletja. Na 21 prizoriščih se bo predstavilo 13 zasedb. Koncerti mednarodno uveljavljenih skupin iz Francije, Nemčije, Avstrije, Španije, Rusije, Hrvaške, Nizozemske, Danske, Švice, Slovaške in Belgije bodo glasbeno izročilo oživljali na gradovih, dvorcih in cerkvah Grad, Cmurek, Štatenberg, Velenje, Pišece, Jeruzalem, Olimje, Celje, Bistriški grad, Mokrice, Žalec, grad Maribor in Kostanjevica na Krki. Po Ramovševem mnenju je vzhodna Slovenija bistveno bolj odzivna, ima pa tudi največ historičnih lokacij.
"Seviqc Brežice razvijamo kot povezavo med festivalom stare glasbe, slovensko kulturno dediščino in neskončno ponudbo slovenske krajine v ekskluziven slovenski kulturno-turistični produkt, s čimer odpiramo boljše možnosti za prodor naših umetnikov na evropski glasbeni parket. Že marca letos smo se uspešno predstavili ob Evropskem dnevu stare glasbe, ko nas je v skupnem programu uspešno zastopala Musica cubicularis s programom del Johanna Sebastiana Bacha," še pravi umetniški vodja festivala.
Od starih znancev bo v Rogaški Slatini nastopila Academie baroque europeenne d'Ambronay, v Slovenijo se vrača ruski Svetilen s pravoslavno glasbo, v goste prihaja tudi hrvaški lutnjist Edin Karamazov s programom Bachovih del. Concvilium musicum Wien bo z dunajsko dvorno glasbo počastil 800-letnico omembe Dolenjskih Toplic. Na festivalu bo gostoval tudi slovaški ansambel Musica Aeterna.
Festival bo letos povezal 91 glasbenikov
Brežiški festival stare glasbe, letos bo treba zanj zagotoviti okrog 300.000 evrov od države, lokalnih skupnosti, sponzorjev, donatorjev in predstavništev iz tujine, si je tekom let utrdil ugled v širšem prostoru. Ugled festivala raste, pravi Ramovš, ki dodaja, da lahko tudi zato ob odličnem pogajalskem položaju privabijo v naše večje in bolj odmaknjene kraje najboljše umetnike. "V novi upravi REMA, združenja, ki povezuje več deset evropskih festivalov stare glasbe, sem obdržal mesto koordinatorja za jugovzhodno Evropo. Zato si lahko obetamo finančno podporo po objavi razpisov za vključevanje podonavske regije v evropsko strategijo vse od Slovaške do Romunije in Bolgarije do držav nekdanje Jugoslavije."
Skupaj bo festival gostil 91 glasbenikov, se bo sklenil novembra s švicarskimi vokalisti Voces Suaves ter moteti in madrigali ob 500-letnici rojstva Cipriana de Roreja.