Emily Pogorelc, ameriška sopranistka slovenskih korenin, tokrat prvič nastopa v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Foto: Joe Mazza / Brave Lux Inc.
Emily Pogorelc, ameriška sopranistka slovenskih korenin, tokrat prvič nastopa v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Foto: Joe Mazza / Brave Lux Inc.

Na prvem koncertu, ki se ob 19.30 začne v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, bo gostoval ugledni Godalni kvartet Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, v katerem igrajo: violinista Korbinian Altenberger in Lorenz Chen, violistka Emiko Yuasa ter violončelist Jaka Stadler iz Ljubljane.

Godalni kvartet Simfoničnega orkestra Bavarskega radia so leta 2017 ustanovili štirje člani orkestra, med njimi tudi slovenski violončelist Jaka Stadler. Foto: Arhiv kvarteta
Godalni kvartet Simfoničnega orkestra Bavarskega radia so leta 2017 ustanovili štirje člani orkestra, med njimi tudi slovenski violončelist Jaka Stadler. Foto: Arhiv kvarteta

Godalni kvartet Simfoničnega orkestra Bavarskega radia so leta 2017 na predlog dirigenta Marissa Jansonsa ustanovili štirje člani orkestra, med njimi tudi slovenski violončelist Jaka Stadler, ki se je po končani Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Cirilu Škerjancu izpopolnjeval pri profesorju Wen-Sinn Yangu na Visoki šoli za glasbo v Münchnu. Jaka Stadler je nastopil z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja, orkestrom Bavarske državne opere, z Bamberškimi simfoniki, Zagrebškimi solisti, s Simfoničnim orkestrom Slovenske fiharmonije, s katerim je posnel Koncert za violončelo in orkester v e-molu Edwarda Elgarja in Koncert za violončelo in orkester Božidarja Kosa, in s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedel svoj priljubljeni Koncert za violončelo in orkester v h-molu, op. 104, Antonina Dvořáka. Med letoma 2008 in 2010 je bil solist v filharmoničnem orkestru v Katarju, od septembra 2010 pa je redni član Simfoničnega orkestra Bavarskega radia v Münchnu, ki letos praznuje 75-letnico glasbeno-umetniškega delovanja.

Na vprašanje, ali v Simfoničnem orkestru Bavarskega radia spodbujajo komorno muziciranje svojih članov, je Jaka Stadler povedal, da imajo v orkestru tudi abonma komorne glasbe, ''v katerem sodelujemo vsi, gre za komorne skupine, v katerih igrajo člani orkestra. V tem ciklu je kar težko dobiti koncert, saj se za nastop v komornem abonmaju vsako leto prijavi veliko glasbenikov našega orkestra.'' Nato po predlogih glasbenikov sestavijo zasedbe za koncertni cikel, v katerem je v tej sezoni šest komornih koncertov. Poleg abonmaja komornih koncertov ima svoje koncerte tudi komorni godalni orkester. V simfoničnem orkestru Bavarskega radia, ki ga vodi šef dirigent Simon Rattle, izvajajo klasičen simfonični in koncertni repertoar, ob tem pa še koncerte sodobne in najnovejše glasbe v ciklu ''musica viva'', v katerem izvajajo tudi naročila novih del skladateljev iz celega sveta.

Stadler še doda: "Najbolj me veseli komorna igra, v kateri se tudi najbolje počutim.'' Godalni kvartet Simfoničnega orkestra Bavarskega radia pod vodstvom mentorjev, kot so člani kvarteta Alban Berg, kvarteta Guarneri in kvarteta Cleveland, razvija obsežen repertoar od Umetnosti fuge Johanna Sebastiana Bacha do sodobnih del Jörga Widmanna in Guillauma Connessona. Štirje glasbeniki iz različnih kulturnih okolij, v svojem komornem glasbenem delovanju tako povezujejo in združujejo najrazličnejše zvočne svetove in jezike.

Emily Pogorelc vse bolj izstopa kot koncertna in operna umetnica. Foto: Fritz Beck
Emily Pogorelc vse bolj izstopa kot koncertna in operna umetnica. Foto: Fritz Beck

Godalci bodo na 1. koncertu Srebrnega abonmaja izvedli Italijansko serenado avstrijskega skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa iz leta 1887. Skladatelj jo je oblikoval kot enostavčno skladbo v modificirani obliki rondoja. V drugem delu koncerta se bodo posvetili izvedbi enega najpogosteje izvajanih in priljubljenih komornih del: Godalnega kvarteta št. 14 v d-molu v štirih stavkih z naslovom 'Deklica in smrt', D 810, avstrijskega zgodnjega romantika Franza Schuberta. Napisal ga je marca 1824 po navdihu pretresljivo občutene pesmi Matthiasa Claudiusa Deklica in smrt. Prevladujoče so čustvene sence, ki se zvočno prelivajo od vedrega humorja prek patosa do tesnobnega občutja in melanholije.

Kot solistka bo z godalci nastopila mlajša ameriška sopranistka Emily Pogorelc, po očetu slovenskega rodu, ki vse bolj izstopa kot koncertna in operna umetnica. Izmed njenih dosežkov na glasbenih tekmovanjih omenimo tretjo nagrado na tekmovanju Operalia leta 2021. Umetnica je v sezoni 2023/2024 nanizala več uspešnih opernih debijev: v Metropolitanski operi v New Yorku je prvič poustvarila vlogo Lisette v Lastovki Giacoma Puccinija. V Kraljevi danski operi v Københavnu je debitirala kot Servilija v operi La clemenza di Tito Wolfganga Amadeusa Mozarta, s to vlogo je prvič nastopila tudi na festivalu v francoskem mestu Aix-en-Provence. V Bavarski državni operi v Münchnu je prvič nastopila kot Lucia v Lucii di Lammermoor Gaetana Donizettija in Ilija v Mozartovem Idomeneju ter ponovno izvedla odmevni operni vlogi Pamine v Mozartovi Čarobni piščali in Adine v Donizettijevem Ljubezenskem napoju.

Emily Pogorelc bo v prvem delu koncerta s člani godalnega kvarteta Simfoničnega orkestra Bavarskega radia izvedla Pet pesmi Gustava Mahlerja na besedila Friedricha Rückerta, nastale v letih 1901 in 1902. Odlikuje jih lirično in intimnejše glasbeno občutje, v katerem melodične linije izvirajo iz zvoka besed. Predstavili jih bodo v priredbi Davida Philipa Heftija za visoki glas in godalni kvartet iz leta 2020. Sopranistka bo ob spremljavi godalnega kvarteta v drugem delu koncerta zapela še samospeve Mignon Franza Schuberta na besedila Johanna Wolfganga von Goetheja po motivih hrepenenja in odtujitve, ki sta izstopala v nemški romantični literaturi. Schubert je uglasbil štiri pesmi iz Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra o mladem dekletu, ki se preživlja kot članica potujoče cirkuške skupine in se zaljubi v svojega zaščitnika Wilhelma. Schubertovi samospevi Mignon za glas in klavir so liričnega občutja z značilnim tonskim slikanjem. Nemški skladatelj Aribert Reimann je leta 1995 povezal Schubertove samospeve in starejše fragmente v cikel Mignon, pesmi na besedila Johanna Wolfganga Goetheja v priredbi za sopran in godalni kvartet.