Potem ko je včeraj odjeknila novica, da se je v 86. letu poslovil velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, se ga spominjajo tudi sodelavci in prijatelji, s katerimi so gorenjsko glasbo ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane (na stadionu v Berlinu jih je poslušalo skoraj sto tisoč ljudi in kar trikrat so nastopili v Berlinski filharmoniji).

Žalna maša in pogreb v torek v Begunjah
Velikana narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika bodo v torek, 7. julija, pokopali v Begunjah na Gorenjskem. Od Avsenika se bodo lahko žalujoči poslovili od 9. ure dalje na domu v Begunjah, kjer bo mogoč tudi vpis v žalno knjigo. Ob 16.00 bo v begunjski cerkvi potekala žalna maša, uro za tem bo žalna slovesnost, ki ji bo sledil pogreb, odprt za širšo javnost.

Predsednik države Borut Pahor je ob smrti Slavka Avsenika družini Avsenik izrazil sožalje in hvaležnost za njegovo neprecenljivo delo, so sporočili z njegovega urada.

O tem, kakšno sled je Avsenik pustil na njenem življenju, je za Radio Slovenija spregovorila Jožica Kališnik, ki je z Ansamblom bratov Avsenik pela od leta 1982 dalje. "V veliko čast si štejem, da sem lahko toliko let sodelovala s tem glasbenim velikanom, ki je danes idol in vzor tisočim glasbenikom doma in po svetu. Njegov prispevek za prepoznavnost Slovenije v svetu je edinstven in je lahko vsem Slovencem ter ljubiteljem narodno-zabavne glasbe v čast in ponos. Vsej družini izrekam globoko sožalje."

Slavko Avsenik je bil priljubljen tudi zaradi svojega vedrega značaja in duhovitosti. Spomine nanj je kot gostja sinočnjih Odmevov obujala tudi pevka in skladateljica Marija Ahačič Pollak. Leta 1956 je prestala avdicijo za Ansambel bratov Avsenik. "Avdicijo sem sicer opravila pri Vilku, a se dobro spominjam, kako sem naslednji dan prvič srečala Slavka - tresle so se mi noge. Ko sem prvič zapela, se je to nekako umirilo."

Ivan Sivec je o "fenomenu Avsenik" napisal knjigo in magisterij. "Treba je vedeti, da narodno-zabavne glasbe brez Avsenikov preprosto ne bi bilo. Niso samo začetniki, pač pa so pot utrli tudi vsem drugim tovrstnim glasbenikom sveta," je prav tako za Odmeve povzel pisatelj. "Pri nas jih posnema okrog 600, 700 ansamblov, v tujini še deset tisoč. Mene je v magistrski nalog zanimal predvsem prehod iz ljudskega godstva, kar je Slavko na začetku bil, v sodobnega glasbenika, ki je bil v Slavkovi podobi in v podobi njegovega brata nekaj izjemnega. Drugega takega avtorja glasbe na naših tleh preprosto nismo imeli in srečni smo lahko, da živimo v Avsenikovem času. To je tako kot tisti, ki so živeli v Angliji v času Beatlov ali v Avstriji v času Straussov."

"Vsekakor je Slavko Avsenik veliki, veliki studenec, ki je v našo glasbeno zakladnico prinesel skoraj tisoč melodij in sloves Slovenije ponesel po vsem svetu. Poleg športnikov so samo še Avseniki tisti, ki so glas o Sloveniji v tujino nosili, še preden je bila Slovenija samostojna."

In v resnici so ga izseljenska društva po vsem svetu nenehno vabila v goste: kjer so bili Slovenci, je bil tudi Slavko Avsenik. "Ne samo, da so ga slovenska društva vabila - njegove melodije so vsem, ki smo toliko časa živeli brez medmrežja in CD-jev, pomenila domotožje," se spominja Ahačič Pollakova.

"Izvirni studenec" in brat, ki je ta studenec usmerjal
Ivanu Sivcu je Avsenik tudi sam razložil, kako je nastala Na Golici. "Nastala je neke noči, ko je delal ob tkalnem stroju in so stope udarjale v nenehnem ritmu. Treba je vedeti, da Slavko ni poznal not - zapisal si je neke črtice, nato pa takoj tekel k bratu, ki mu je naredil notni zapis. Ko se pojavi ideja, jo je treba hitro ujeti, in sodelovanje dveh bratov je bilo ves čas zmagovalna kombinacija: Slavko je bil izvirni studenec, Vilko pa je ta studenec usmerjal v veliko strugo. Ne gre samo za Slovence, ta glasba je in bo še stoletja - svetovna; igrajo jo celo Japonci, da o Američanih sploh ne govorim."

Tudi tisti, ki jim ni blizu narodno-zabavna glasba, danes za "Golico" in še za kako drugo vižo rečejo: "Pa to ni narodno-zabavna glasba, to je Avsenik!" Pollakova to pojasnjuje: "Bil je inovativen, Avsenikova glasba ni kopirana, ampak original. To se čuti pri vsakem komadu."

"Če kdaj v družbi rockerskih glasbenikov beseda nanese na Slavka Avsenika, vsi rečejo samo "Kapo dol!" in pa "Neverjetno, kaj je ta človek naredil za našo malo Slovenijo"," o univerzalnosti Avsenikovega opusa ve povedati tudi glasbeni strokovnjak iz drugih voda, Dragan Bulič.