V tem duhu je minilo tudi odprtje razstave, ki je povezala tudi vse slovenske evroposlance, saj so jo pripravili skupaj.

V Piranu rojeni Tartini je po besedah slovenskega evroposlanca Milana Brgleza (S&D/SD), ki je koordiniral postavitev razstave, z glasbo povezoval dve kulturi. Zato so tudi pri pripravi razstave z naslovom Učitelj narodov – skupna evropska kulturna dediščina Giuseppeja Tartinija sodelovali strokovnjaki iz Italije in Slovenije.

"To je neka skupna evropska zgodba, za katero upam, da bo našla mesto ne samo v Evropskem parlamentu, ampak tako v Sloveniji kot v Italiji," je o današnjem pomenu Tartinija za evropsko povezovanje in Evropsko unijo povedal Brglez.

Pomembno je, da znamo prepoznati tisto, kar nas povezuje
Razstava je povezala tudi vseh osem slovenskih evroposlancev iz različnih političnih skupin, ki so sodelovali pri pripravi. "Tudi to je neko sporočilo, ki je za slovensko politiko novo, ali pa je novo glede na vse skupaj, kar se v slovenski politiki ali pa znotraj tega mandata evropskih poslancev dogaja. Mislim, da je pomembno, da znamo stopiti skupaj, da znamo prepoznati tisto, kar nas povezuje," meni Brglez.

Da je razstavo podprlo vseh osem evropskih poslancev, pa tudi slovensko ministrstvo za kulturo, veseli tudi Nejca Sukljana z oddelka za muzikologijo ljubljanske filozofske fakultete, ki je eden od avtorjev postavitve. Na slovenski strani je pri pripravi sodeloval še Boštjan Udovič z ljubljanske fakultete za družbene vede.

Po Sukljanovih besedah je Tartini ob koncu 20. let 18. stoletja, ko se je dokončno ustalil v Padovi v Italiji, ustanovil svojo violinsko šolo, v katero so prihajali učenci iz vse Evrope. Tja so jih pošiljali tudi številni vladarji in knezi, da so se naučili igrati violino in skladati ter to takrat izjemno moderno italijansko glasbo beneškega okolja prenesli domov.

"Ta šola je združevala praktično vso Evropo, je bila nekako Evropa v malem, res so prihajali od povsod in Tartini je vse tudi sprejemal," je povedal slovenski muzikolog. Pri tem jih ni razlikoval glede na versko ali narodnostno pripadnost ali pa socialni status, je še povedal.

Po vsej Evropi tako hranijo njegove kompozicije, rokopise in tiske skladb. Kje vse jih hranijo, pokaže na razstavi poseben zemljevid. Na ogled sta tudi zbirka Tartinijevih pisem in prvi zvezek njegovih zbranih del.

Razstava na 20 panojih, ki so razdeljeni po različnih tematskih sklopih, predstavlja različne vidike Tartinijevega delovanja. Spoznati je mogoče Tartinijevo življenjsko zgodbo, pa tudi vsa njegova zanimanja. Na enem od panojev lahko obiskovalci prisluhnejo njegovi glasbi, do katere je mogoče dostopati prek QR-kod.

V svojem času cenjen, pozneje odrinjen na stran
Italijanski soavtor Sergio Durante z Univerze v Padovi je dejal, da želijo z razstavo predstaviti razliko med tem, kako so Tartinija cenili v času njegovega življenja, in tem, kako je bil pozneje nekoliko odrinjen na stran. Eden od razlogov za to je, da so Tartinija v določenih delih zgodovine izkoristili v politične namene.

Razstava stoji v dvorani Yehudija Menuhina, kjer je potekalo tudi današnje odprtje. Menuhin je pred natanko 90 leti kot prvi posnel znamenito Tartinijevo sonato Hudičev trilček. Na odprtju sta njegovo delo Piccole sonate (Male sonate) odigrala violinist Federico Guglielmo in violončelist Domen Marinčič.