Častiti Robert Brooks vodi mašo na takte pesmi I Still Haven't Found What I'm Looking For. Ironija? Foto:
Častiti Robert Brooks vodi mašo na takte pesmi I Still Haven't Found What I'm Looking For. Ironija? Foto:
Bono Vox
Bono se v zadnjih letih dobrodelno in politično skoraj bolj udejstvuje kot glasbeno. Foto: EPA
Providence, Rhode Island
Na začetku maše pogosto simbolično spustijo belo golobico. V ozadju besedilo pesmi Elevation (Vzdig).

Na Rhode Islandu so vernike k bogoslužju klicali akordi antologijske skladbe Pride (In the name of Love), ki so odmevali iz vseh cerkvenih zvočnikov. Krajevni duhovnik Robert Brooks je ob vsem tem le delil voščene čepke za ušesa vsem prihajajočim, ki so se bali za svoj sluh. Cerkev je v začetku tega meseca namreč pripravila "U2-evharistijo" - še enega iz vrste prireditev, ki cerkveno liturgijo tesno prepletajo s tistimi pesmimi irske četverice, v katerih so biblične reference najočitnejše.

Treba je ostati v koraku s časom
Več episkopalnih cerkva vse od Kalifornije do mrzlega Maina je to taktiko uporabilo, da bi malce prevetrili duha župnij, v katerih je obisk maše strmo upadal; župniki se še kako zavedajo, da morajo za preživetje "rekrutirati" predvsem mlade sile.

Podobno U2-evharistijo so priredili že novembra v Atlanti, kjer se je v cerkev nagnetlo kar 500 vernikov in/ali glasbenih navdušencev, kar je bilo precej več, kot so jih organizatorji pričakovali. Na teh dogodkih so po navadi prisotni tudi predstavniki humanitarne organizacije One, na čelu katere se za pomoč deželam tretjega sveta bori prav Bono Vox.

Ni natančnih podatkov, koliko cerkva je že priredilo U2-evharistijo. Morda se je "moda" začela z luteranskim pastorjem Christianom Scharenom, ki je v svoji knjigi One Step Closer: Why U2 Matters to Those Seeking God (Korak bliže: zakaj so U2 pomembni za tiste, ki iščejo vero) opozoril na velik vpliv, ki ga je imelo krščanstvo na glasbo U2.

Bono: veren kot pravi Irec
Bono Vox je v preteklosti v intervjujih razlagal, da je glasba njegov način molitve k bogu. Pevec je bil v najstniških letih (takrat še kot Paul Hewson) član asketske krščanske skupnosti, prve posnetke skupine pa so v Dublinu prodajali v verskih knjigarnah.

Ostajajo "poredni fantje"
Vseeno pa so U2 še vedno rockerji do obisti: na trenutke preklinjajo, pijejo in pojejo tudi o bolj telesnih straneh življenja. Ni znano, v kolikšni meri člani skupine podpirajo U2-evharistije: predstavnica neke cerkve je zatrdila, da je od njihove založbe dobila dovoljenje za uporabo posnetkov, z nobenim izmed četverice pa ni govorila osebno.