Petkov koncert je bil po Portorožu, Mariboru in Slovenj Gradcu že njegov četrti v sklopu turneje s Fool Cool Jazz Orchestra po Sloveniji.

Vlatko Stefanovski, nocoj je za vami že četrti koncert s Fool Cool Jazz Orchestra v sklopu vaše skupne turneje po Sloveniji. Kako se počutite?
Zelo dobro. Koncert je bil odličen, ljudje so nas fenomenalno sprejeli. Pa tudi Križanke se vedno znova izkažejo kot odličen prostor s fantastično atomosfero. V Križankah je skorajda nemogoče ne biti dober.

Opazil sem, da imate veliko prijateljev v Sloveniji ...
Seveda imam! Prišlo je veliko znancev in prijateljev z vseh koncev: s Ptuja, iz Portoroža ... Ne vem, ali si opazil - še celo iz Skopja so prišli prijatelji na ljubljanski jazz festival.

Imam občutek, da se kar dobro počutite v Sloveniji.
Odlično!!!

O vas se da prebrati marsikaj, a vendar nič ne piše o vaših začetkih. Lahko poveste, kako ste se sploh odločili za kitaro? Ste morda predtem igrali na kak drug inštrument oziroma ste si želeli igrati kaj drugega?
Ah, seveda sem dal skozi vse drugo, od bobnov, ksilofonov in vibrafonov. Pa tudi druge otroške inštrumente, na primer mandolino sem tudi igral. Vendar pa je bila kitara (vsaj zame) najbolj atraktiven inštrument. Tako kot si vsak otrok ali najstnik želi, da ustvarja in izumlja nove zvoke, tudi jaz nisem bil nič drugačen. Mislim pa, da sem okrog 11. leta starosti začel igrati kitaro bolj resno.

Kaj porečete na namigovanja o vas kot o nezemeljskem kitaristu. Nekateri vas imenujejo kar balkanski Petrucci! Koliko daste na takšne vrste poimenovanj?
Mah, a naj nekaj povem? Skušam biti samosvoj, skušam najti svoj "sound" in svoj izraz. Koliko dejansko pomenim v tem svetu kitaristov, pa ne vem. Ali sem kitarist malega, srednjega ali velikega kalibra, pa prepuščam drugim. Imam pa občutek, da sem si ustvaril krog občinstva na Balkanu, pa tudi po svetu. Saj sem navsezadnje igral po vsem svetu - v New Yorku in LA-ju je na primer na koncert prišlo okrog 500 ljudi, kar pomeni, da sem relevanten. (smeh)

Koliko vam pomeni kitara? Je to za vas le inštrument iz lesa s strunami, na katerega se lahko izražate, ali pa imajo vaše kitare pri vas doma posebno mesto, celo oltar?
Ne klanjam se kitari, nimam oltarja. Kitara je inštrument, ki ga ljubim. Rad igram kitaro - zaradi sebe, zaradi nekega psihofizičnega balansa, ki mi ga predstavlja. Kitara je zame šport, meditacija, profesija, hobi, ljubezen, obveznost ... vse! Prek kitare se učim življenja, spoznavam sebe - skozi igranje opažam, v kakšnem razpoloženju in stanju sem bil v določenem trenutku: sem bil žalosten, vesel, depresiven, evforičen, nezainteresiran ... Ljudje lahko namreč sebe spoznavajo skozi različne načine. Ni nujno, da skozi kitaro. Lahko je bodisi umetnost ali drugo delo. Bistveno je, da spoznavaš življenje in sebe.

V svoji karieri ste preizkusili mnogo stvari, od rockovskih zasedb (Leb i Sol), world music zasedb (VS-trio) pa vse do ustvarjanja filmske in baletne glasbe. Pred leti ste nastopili kot gost Gibonnija, danes ste bili gost Leitingerjevega FCJ orchestra, veliko sodelujete tudi z Miroslavom Tadičem ... Na kakšen način oz. po katerem ključu izbirate glasbenike, s katerimi sodelujete?
Skušam paziti, da so moji projekti na nekem nivoju. Ne sodelujem pa prav z vsakim. Poskušam, da so ljudje, s katerimi sodelujem, na malo višjem nivoju. Ttudi sam posel ti daje nek določen nivo. Na začetku delaš neke amaterske stvari, ki so na nižjem nivoju, kot na primer garažni bendi itd. Nato pa se dvigaš in rasteš. Ne moreš pa sebe promovirati od začetka kot vrhunskega glasbenika. Moraš dati skozi vse stopnje razvoja. Če se ti "nosiš" od vsega začetka, ne bo nihče hotel sodelovati s tabo.

Če se osredotočim na VS-trio - leta 98 je izšel pri kritikih in občinstvu odlično sprejet album V. S. Trio, ki je tudi pri meni pustil močan vtis. Če tega primerjam z albumom Kula od karti, opažam, da je drugi kazal precejšnja odstopanja. Lahko bi rekli, da ste zaplavali v malce bolj popularne vode. Je bil to le eksperiment ali nameravate s triom početi podobne stvari tudi v prihodnje?
Pa Kula od karti ni bil ravno pop. Imel sem pač potrebo, da napišem besedila, da se izrazim tudi na ta način. V bližnji prihodnosti pa načrtujem eno noro stvar, in sicer blues. Ta bližnja prihodnost bo dokaj kmalu, tj. 2. julija, ko bom nastopil na blues festivalu v Skopju. Preigraval bom bluesovsko glasbo, ki sem jo poslušal pred desetletji.

Ne boste izvajali lastnih komadov?
Seveda imam tudi svoj material. A pretežno bom igral bluesovske standarde. To mi zdaj predstavlja nov izziv, novo avanturo, saj sem se nekako naveličal teh stvari, ki jih označujejo s termini etno in world music. Zato želim sam sebe počastiti z enim bluesovskim projektom.

Jernej Sobočan