Filmska saga Jamesa Bonda se mi je priljubila že v rosnih letih, ko me je oče peljal v kino gledat Rogerja Moora v Vohunu, ki me je ljubil. In resnici na ljubo se klasično elegantnega in vedno šarmantnega Bonda z vrsto neverjetnimi izumi nisem nikoli popolnoma naveličal. Zato sem Daniela Craiga (šestega igralca, ki je upodobil Bonda) in ponovni zagon franšize, ki še nikoli ni tako tesno sledila liku in zgodbi pisatelja Iana Fleminga, sprejel z zadržkom.

Craigov 007 je zaradi brutalnosti in neposrednosti bližje realističnemu Bourneu kot pa preteklim Bondom, kar je v poplavi neranljivih akcijskih junakov nadvse osvežujoče. Bond ni bil tako ranljiv vse od V službi njenega veličanstva (1969), ko se je poročil.

Režiser Martin Campbell, ki je režiral Brosnana v Zlatem očesu (1995), je mojster akcijskih prizorov, medtem ko se nekoliko preveč zadrži pri dialogih med Craigom in nepozabno Evo Green. Vsekakor zanimiv ponoven začetek verjetno najvztrajnejše filmske serije.

Ocena: 4, piše Uroš Šetina.