Kdor se je v zadnjih letih zlagoma naveličal romantičnih komedij o narodnostno mešanih porokah ali pa o težavah očetov samohranilcev in potem nagonsko zavrnil vsak naslednji film na isto temo, bo podobno ravnal tudi v primeru Cukrčka: že Umazani ples 2 in Poslednji ples sta bila samo pošvedrana palimpsesta prvega Umazanega plesa, Cukrček pa je celo kopija kopije, saj se zanaša na fabulo Poslednjega plesa.

V tem je res kanček postmodernizma, a na sila primitiven način.

Ocena: +1, piše: Aleš Čakalič