Žlahtne evropske komedije so nekoč znale loviti ravnotežje med povsem konkretnim prostorom-časom na eni in razsežnostjo absurda na drugi strani. Komedije, ki jih zadnja leta režirajo sodelavci Luca Bessona (Gerard Pires, podpisnik Dvojne ničle), dajejo zelo očitno prednost elementom absurda.

Zloščene so, da ugajajo očesu, pa obenem prazne, nelogične, neprepričljive in formulaične. Sinopsis za tak film najbrž napišeš v pol ure, a zato še nisi genij.

Ocena: 2, piše: Aleš Čakalič