Očitno je, da človeka ta tema očara, hkrati pa, kot da ne more živeti z idejo, da bi ga lastna stvaritev lahko prerasla. In zato se kljub večnemu izzivu le na vsako desetletje ali še redkeje pojavi filmska mojstrovina na to temo, ki zablesti in preseže svoje stvarnike, kot sta na primer Kubrickova 2001: Odiseja v vesolju ali Scottov Iztrebljevalec.

Novi film zanimivega južnoafriškega avtorja Neilla Blomkampa Chappie že v osnovi nima tako visokoletečih ambicij. Gre za nekakšno postmodernistično reimaginacijo Verhoevnovega Robocopa, ki je bil že sam zasnovan postmodernistično. Zgodba je tako kot v Blomkampovem prvencu Okrožje 9 znova postavljena v južnoafriško bližnjo prihodnost, kjer pomaga policiji v kaotičnih razmerah posebna robotizirana enota. Vrhunski programer družbe na enem izmed odsluženih robopolicistov preizkusi programsko opremo, ki običajne predpisane algoritme nadgradi z zmožnostjo učenja, čutenja in mišljenja. Kot je v teh primerih običajno, pa se zadeve - čeprav ostajajo znotraj koordinat, ki jih je v zvezi z robotiko začrtal Isaac Asimov - izmuznejo izpod nadzora.

Film Chappie prinaša precejšnjo žanrsko zmešnjavo v osnovnem tonu in pristopu k fabuli in niha med dramo, kriminalko, znanstveno fantastiko in akcijo. Pri tem lahko rečemo, da se del njegovega šarma skriva prav v tej mešanici oziroma v tem, da se ne jemlje preresno in da se stalno zaveda preteklih referenc.
V delu bolj moti to, da se obenem ukvarja z najglobljimi bivanjskimi vprašanji človeštva, z razcepom na duha in telo ter s svetopisemskimi koncepti spočetja, žrtvovanja, odpuščanja in odrešitve, pa tudi z bolj posvetnimi dilemami upravljanja podjetja, svobode in družbenega nadzora. Hkrati pa je v obravnavi pretežno trivialen, campovski ali celo naravnost idiotski in zaradi številnih lukenj v pripovedni logiki gledalca tudi podcenjuje. Film Chappie je torej obenem zanimiv in trapast, ampak mimo te dvojnosti nista mogla niti filma A. I. umetna inteligenca, duhovni otrok filozofa Kubricka in zabavljača Spielberga, in novejša spodletela mojstrovina Ona Spika Jonza.

Neillu Blomkampu bi gotovo delali krivico, če bi mu odrekli obvladovanje obrtniških veščin, ampak ali bi nas moralo na podlagi njegovih filmov Elizij in Chappie skrbeti, da je kot režiser predviden za nadaljevanje serije Osmi potnik? Recimo, da upamo predvsem na boljše scenaristične rešitve, kot jih je pokazal v zadnjih dveh filmih.
Gorazd Trušnovec, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).