To je vsekakor dobrodošla osvežitev v slovenskih komercialnih kinematografih s pretežno ameriško filmsko produkcijo, res pa je, da tovrstni francoski filmi skorajda ne odstopajo od primerljivih ameriških - razen seveda po jeziku.

Če ste si ogledali reklamni spot za komedijo Kakršna mati, takšna hči, ste videli pravzaprav vse. Tudi v tem Francozi očitno zvesto sledijo nadležni navadi ameriških kolegov, da v spotu povzamejo film v celoti. Tridesetletna hči Camille Cottin zanosi, njena sedemnajst let starejša, čeprav silno otročja mati, ki jo ves čas filma zamenjujejo za njeno sestro, pa je besna, ker ne želi postati babica. Vendar tudi ona zanosi - s svojim nekdanjim možem - kar pa razbesni hčer, ki že tako ali tako skrbi zanjo, kot bi bila njena mama, ta novica pa je samo pika na i.

Vse to in še nekaj malega izvemo v minuti in pol, kolikor traja spot, film pa je samo rahlo razvejana ali bolje razvlečena, uro in pol dolga različica tega sinopsisa. In mislim, da ne bom pretirano presenetil ali razočaral vseh morebitnih gledalcev filma, če povem, da se konča srečno in za današnjega, vsega hudega vajenega gledalca, prav posebej neverjetno sentimentalno. Retorično vprašanje je, ali je mogoče dobre komedije tako celovito povzeti v tako kratkem času, ne da bi bili ob tem pretirano prikrajšani. Spomnimo se samo komedije, kot je Wilderjeva Nekateri so za vroče, in hitro nam bo jasno, da najbrž to ni tako preprosto.

In igralci? Juliette Binoche in Lambert Wilson sta seveda vrhunska umetnika, vendar je vedno nekoliko žalostno videti igralce s takim umetniškim razponom v filmih, v katerih slab scenarij močno načne njihovo igralsko karizmo in samoumevno prepričljivost. Hkrati opazimo, česa vse sta zmožna in kaj vse v filmu manjka.

Scenarij pa ni edina težava tega filma – dialogi, čeprav je vanje vloženega veliko igralskega truda, so le redko komični, poteku dogajanja, ki ga – kot rečeno – poznamo vnaprej, pa manjka duhovitih zasukov in presenečenj. Stereotipni so tudi montažni, glasbeni in režijski prijemi, kot bi bili vzeti iz kakega ameriškega filmskega priročnika. Skratka sklep tega razmišljanja bi bil, da se izogibate filmov, ki jih lahko razberete iz predstavitvenih spotov. Pa naj bodo ti v francoščini ali angleščini.