Film je prinesel nekaj svežine oziroma posodobitve v zabavljaško formulo kriminalnih komedij tipa Oceanovih 11, ki sicer gradijo na sopostavitvi različnih značajev, vendar med pripovedjo vzpostavijo skupinskega junaka na enotni misiji.

Nadaljevanje filma, Mojstri iluzij 2, gradi pravzaprav na istem triku, le da se fabula ne trudi več z vzpostavljanjem skupinske dinamike, ki je predstavljala zanimivejši del izvirnika. Ta značajski razvoj nadomesti z glasnejšimi in bolj bombastičnimi točkami, predvsem pa z zapletenejšo zgodbo, v kateri so dvojne ali trojne prevare del osnovne, ne čisto razkrite igre. Seveda zveni to kritiško pritoževanje nekoliko paradoksalno, ker gre v bistvu za prikaz mojstrov iluzij, ki morajo s svojimi spretnostmi očarati ne le svoje občinstvo, ampak tudi nadigrati naročnike višje v hierarhiji, ki želijo Štiri jezdece izrabiti za svoje zlobne načrte. Problem je predvsem v tem, da v trikih vse očitneje prevladuje tehnologija, racionalna logika in osnovna očaranost nad človeško spretnostjo pa bledita iz sekvence v sekvenco.

V kopičenju vizualno sicer zanimivih prizorov, ki niso čisto vzročno-posledično pojasnjeni, lahko odtava tudi recenzentov tok misli in se usmeri v razglabljanje o filmu in magiji, ki sta od vseh začetkov neločljivo povezana. Navsezadnje je že za ustvarjanje vtisa gibanja potrebna tehnična prevara človeškega očesa. In če sta brata Lumière ustvarjala magijo skozi prikaz realnega v filmu, je že takoj vzporedno z njima Georges Méliès zaslutil možnosti vseh tistih fantastičnih svetov, ki jih s svojim potencialom vizualnih trikov omogoča filmska kamera. In če preskočimo v literariziran svet znanosti, ne moremo mimo enega od znamenitih izrekov Arthurja C. Clarka, da je "vsako dovolj napredno tehnologijo nemogoče ločiti od magije". Za drugi del Mojstrov iluzij se tako zdi, da je to Clarkovo trditev v svojo škodo vzel nekoliko preveč dobesedno in umanjka tista osnovna filmska magija, ki je pravzaprav najtežje ulovljiva, izvedljiva in ni pojasnljiva. S tega stališča se zdi celovečerec Skrivnostna sled izpred desetih let, v katerem se je Christopher Nolan ukvarjal s svetom iluzionistov, kot težka klasika iz pradavnine.

Gorazd Trušnovec, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).