Filmska franšiza je nastala po istoimenski japonski računalniški igri za hollywoodski studio Sony Entertainment. Leta 2002 jo je zagnal Paul W. S. Anderson, režiser številnih vzorčnih primerov sodobnih hollywoodskih akcijskih spektaklov, filmov, kot so Mortal Kombat, Alien proti Predatorju in Dirka smrti. Zanje skoraj brez izjeme velja, da so komercialno sicer nadvse uspešni, medtem ko jih kritika neusmiljeno raztrga. Priznati moram, da se tudi sam strinjam s temi, ki so do teh stvaritev nadvse kritični. Za filmsko nanizanko Nevidno zlo pa sploh velja, da iz dela v delo spremljamo vse manj izvirne permutacije enih in istih vzorcev.

Tudi zadnji del franšize s podnaslovom Zadnje poglavje v tem pogledu ne odstopa – film se odvija po formuli, ki jo gledalec, ki pozna vsaj dva dela serije, zna že skoraj na pamet: zgodba se začne na pogorišču predhodnega dela, ko se iz ruševin nenadoma pojavi Alice kot edina preživela končnega spopada z demonično korporacijo Dežnik. Ta je svetu prinesla pogubo v obliki v njenih laboratorijih spočetega T-virusa.

Olajšanje ob spoznanju, da je glavna junakinja še živa – čeprav to seveda vemo že s plakatov, ustvarjalci filma pa so pri tem morali žrtvovati smiselno utemeljenost in logičen razvoj dogodkov –, pa ne traja prav dolgo. Alice že kmalu čaka prvi spopad, nato pa se, tako kot vedno, osamljena bojevnica za preživetje ali vsaj maščevanje človeške vrste poda na pot, novi veliki nalogi nasproti. In tako se dogajanje po znanih obrazcih, ki bi jih znala napovedati in jim slediti tudi slepa oseba, in ob novih "šokantnih" razkritjih o Aliceini preteklosti film nadaljuje vse do novega "dokončnega" obračuna.

Priznati moram, da me tudi naslovna obljuba, da gre končno za zadnje poglavje zgodbe o Alice in njeni borbi proti korporaciji Dežnik in da nas po tem producenti ne bodo več morili z vse bolj in bolj neumnimi in duhamornimi variacijami njene zgodbe, ni prav nič pomirila. Še kako dobro poznamo take obljube hollywoodskih studiev! Se spomnite Petka 13.? Oziroma njegovega četrtega dela iz leta 1984, ki je prav tako nosil podnaslov Zadnje poglavje? No, njemu je že naslednje leto na veliko presenečenje vseh nas naivnih sledil peti del s podnaslovom Nov začetek. Kako enostavno, ali ne?!

Denis Valič, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).

NAPOVEDNIK FILMA: