Ko gre za Beatle, teče letos šestdeset let, odkar so člani skupine prijeli za glasbila in zakorakali v čas kulturne revolucije, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postopoma zajela skoraj ves svet. Beatli so s svojimi idejami ob pravem času tako postali svetovni fenomen in morda je to tisti element, ki jih na družbeni ravni povezuje z današnjim časom. Kar zadeva glasbo, pa so na razpolago številne knjige, oddaje in raziskave njihovega glasbenega vpliva ne le na popularno glasbo, ampak tudi na klasično (saj so pripomogli k temu, da se je disharmonija, ki je nihče ni želel poslušati, polagoma vrnila v okvire še vzdržne tonalitete).

Ideja obuditi referenčno točko začetnega uspeha Beatlov je padla v njihovi družbi Apple in oba še živeča člana skupine, Paul McCartney in Ringo Starr, sta dala režiserju Ronu Howardu zeleno luč za film. Nekdo, ki se je ukvarjal z Globino morja, Čudovitim umom in Da Vincijevo šifro, bi utegnil biti pravi človek za enigmo Beatli in raziskavo vzrokov za njihov velik uspeh in resnico o njegovi ceni. Za poglobljeno študijo interakcije med štirimi mladimi talenti, ki je imela za rezultat približno enako število uspešnic, kot sta jih ustvarila na primer Schubert ali Mozart. Film se sprašuje, zakaj lahko glasbo Beatlov primerjamo z Bachovimi stvaritvami, Vivaldijevo instrumentalizacijo in baročnim ritmom kakšnega francoskega dvora. In raziskuje vpliv cerkvene himne na njihove kadence. Predvsem pa pokaže, zakaj Beatli kljub vsemu temu zvenijo vedno le kot oni sami.

Za raziskavo je bilo nujnega ogromno gradiva, nekaj celo novega. Vse to je režiser uporabil predvsem za prikaz intenzivnih treh let življenja na turnejah in evforičnega navdušenja občinstva.

Iz gradiva je nastala pripoved o tem, kako je zvenela njihova glasba na začetku, o odzivih na družbene pojave in reakcije na njih same. Počasi stopa v ospredje dejstvo, kako nadarjeni so bili, hitri in hudomušni, inteligentni in s smislom za humor. In predvsem to, kako so na nastopih vedno delovali kot povezana skupina različnih osebnosti in kako je naelektrenost med izvajalci in občinstvom spremenila glasbo v sublimno izkušnjo.

Prišel pa je čas, ko so Beatli začutili, da je mladostne razigranosti in odprtosti nepreklicno konec, zapustili so statiko popolnosti in se odpravili vsak na svojo ustvarjalno in življenjsko pot. Film The Beatles: Osem dni na teden pokaže tudi organizacijo njihovih turnej, ozvočevalno industrijo, menedžment, logistiko snemanja v živo, predvsem pa studijsko snemanje, pri katerem so fantje pokazali svojo delovno etiko, željo po učenju, eksperimentiranju in neverjetno iznajdljivost in domišljijo.

Film je po eni strani dragocen spomin, po drugi pa vizualna informacija za vse, ki legendarne skupine morda še ne poznajo tako dobro. Vrti se v dveh različicah. S koncertom na stadionu Shea v New Yorku in brez njega. Megalomanski koncert da slutiti, zakaj so se kmalu raje za vedno odpravili v studio.

Neva Mužič, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).