Tiste nišne filmske zvrsti, ki domuje predvsem na malih, televizijskih zaslonih, v kinodvorano pa zaide le izjemoma, vendar ne nujno naključno. Pri Disneyju je bil v tem pogledu odgovor vedno le eden in danes že prav dolgočasno enoznačen: divji svet narave in živali je treba približati gledalcu, mu ga narediti domačega, znanega, skratka, udomačiti tisto, kar je neudomačljivo. Toda poiščite gledalca, z izjemo ameriškega, ki mu takšno antropomorfiziranje, uprizarjanje velikega virtualnega živalskega vrta, ni pričelo že presedati. Veliko verjetneje pa je, da se mu bo, ob vse bolj razširjeni ekološki ozaveščenosti, to zdelo problematično tudi z drugih vidikov. Tako so preostali ustvarjalci takih del nekaj časa gledalca poskušali pritegniti k ogledu z vključevanjem novih tehnologij, od danes že starega IMAX-a pa vse do oživljene tretje dimenzije. Vendar so te vse prepogosto postale same sebi namen.

No, k sreči tej nišni zvrsti ostaja zvest tudi tisti producent, ki je s svojimi stvaritvami postal samosvoja zaščitna znamka: britanski BBC. In ta tudi tokrat, z naravoslovnim dokumentarcem Zemlja: nepozaben dan ni razočaral, pa čeprav ne gre za prav posebej izstopajoče delo. Morda celo nasprotno: z opisom tega, kako se je na našem malem modrem planetu sredi neskončnih širjav vesolja razvil tako poseben, čudovit in enkraten ekosistem, povsem prilagojen tej mali modri kamniti krogli in njenemu kroženju okrog Sonca, je pravzaprav le še enkrat povedal to že ničkolikokrat slišano zgodbo. Način, kako nam jo poda, pa je tisti, ki je resnično edinstven in prepoznaven že od daleč. Zemlja: nepozaben dan nam z glasom Roberta Redforda pripoveduje preprosta, a še vedno osupljiva dejstva, na katera ob vse številnejših antropomorfizmih na vseh ravneh vse prevečkrat pozabljamo. Da nam je narava dala čudovit, a tudi krut dom, kjer se brez delitve na dobre in slabe bije boj za preživetje. Da so v naravi nekatere živalske vrste že od rojstva izpostavljene smrtni nevarnosti - plenilcem, ki pa le vzdržujejo naravni red. In tako tam, kjer bi nam Disneyjev film pričaral grozljivko z ubogimi žrtvami in zloveščimi plenilci, vidimo le dejstva, preprosta naravna dejstva.

Danes, ko je naš krhki ekosistem, v katerem ima vse svoj namen in vsak svoje mesto, vse bolj ogrožen, nam je zavest o tem morda še najbolj potrebna.