Krvava romanca gre v obilici gorja zelo daleč - v tem elementu zlahka zasenči grozljivke iz 70. let, po katerih se očitno tudi zgleduje. V postmodernističnem citiranju žanrskih idiomov se 25-letni režiser Alexandre Aja približa španskemu cineastu Alexu de la Iglesii (Perdita Durango), le da izkaže veliko manj smisla za humor.

Največjo težavo pa predstavlja sklepni preobrat, ki ga Aja sicer poskuša utemeljiti z nekaj namigi, posutimi čez film, a ga s stališča logike nikakor ne upraviči.

Ocena: -3; piše: Aleš Čakalič.