Knjiga, ki ji sledi dokumentarec za kinematografsko predvajanje, se je glasila formula za uspeh pri hrvaškem projektu Otroci sreče, vendar Kurba, vsaj v filmski obliki, učinka Otrok sreče ne doseže: če smo imeli pri filmu Igorja Mirkovića vtis, da smo obdobje jugoslovanskega novega vala začutili od znotraj, je predstavitev “najstarejše obrti” v Kurbi banalna in površinska.

Morda tudi zaradi nespretnega – in nepotrebnega – izmenjavanja dokumentarnih slogovnih prijemov z igranimi.

Ocena: +2, ocenjuje Aleš Čakalič.