Potem ko si je Srđan Dragojević v 90-ih s kontroverznimi, a estetsko dodelanimi filmi Mi nismo angeli, Lepe vasi lepo gorijo in Rane zagotovil mesto v panteonu srbskih cineastov (ob Paskaljeviću, Markoviću ...), je z nadaljevanjem Angelov posnel svoj najslabši izdelek doslej, upehano zbirko klišejskih gegov, naslonjenih na že nekajkrat prežvečeno premiso.

Tako anahronističen in netrendovski film, da ga ne reši niti vedno odlični Nikola Kojo.

Ocena: 2; piše: Aleš Čakalič.