Mary (Cameron Diaz) je bila mačka že v srednji šoli, Ted (Ben Stiller) pa je bil že takrat mali nihče. Pobič z dobrim srcem in železno protezo za uravnavanje zob v ustih. Dobro srce opazi tudi Mary, ki ga povabi na maturantski ples. Ker Ted v življenju nima sreče se mu tik pred zdajci, v kopalnici pri Mary doma, pripeti neprijetna nesreča - eden boljših prizorov celotnega filma.

Nato nas filmska časovna ura prestavi v leto 1998, 12 let pozneje, ko Ted kar ne more pozabiti Mary. Prijatelj mu priporoči privatnega detektiva (Matt Dillon), ki bo zanj našel Mary in ugotovil, če je še vedno samska. V tem primeru bo Ted spet poskusil ...

Kot se za situacijsko komedijo spodobi je to le začetek vrste zapletov, od katerih je eden bolj odbit od drugega. Naj vas opozorim, da se bodo nekaterim gledalcem, ki niso vajeni tako neposrednega humorja, določeni prizori zdeli na moč neokusni in očitno prikrito perverzni. Ampak takšna sta pač brata, režiserja in koscenarista Peter in Robby Farrelly, ki imata na vesti tudi odbito komedijo Butec in Butec, v kateri sta Carrey in Daniels naslovni vlogi zaigrala veliko bolj doživeto.

Cameron Diaz, ki je svetovno filmsko javnost opozorila nase v komediji Maska z Jimom Carryem v glavni vlogi, je z izvrstno upodobitvijo Mary edina zares svetla igralska točka filma. Morda je bil izkoriščen še igralski potencial Matta Dillona, vsekakor pa so ostali stranski igralci več ali manj zapostavljeni. Kljub smehu, ki ga komedija nedvomno nudi, je hrup okrog nje pretiran. Mimogrede, počakajte na odjavno špico. Ne bo vam žal.

Uroš Šetina