Priznati moram, da se mi je prvih nekaj ameriških predelav azijskih grozljivk zdelo zanimivih, potem pa so pri meni hitro začele zgubljati na veljavi. Noviteta se je obrabila in resnici na ljubo, kadar koli sem se odločil preveriti, kako je videti izvirnik, manj smisla sem videl v predelavi.

Za začetek lahko pohvalim slovenski prevod filma, ki za razliko od izvirnika povzame film precej bolje, saj gre za odseve, ki niso le v ogledalih. Jack Bauer, oprostite Kiefer Sutherland, ki je z vlogo Bauerja (učinkovitega agenta protiteroristične enote) v TV-seriji 24 doživel preporod svoje igralske kariere, nikakor ne najde vloge, ki bi mu vrnila nekdanji filmski uspeh. Odsevi slonijo pretežno na njegovih plečih, saj se pojavi v skoraj vsakem kadru. Že po desetih minutah postane jasno, da se njegov lik suspendiranega, čustveno labilnega newyorškega detektiva Bena, ki ima težave z družino, ne razlikuje precej od omenjenega lika Bauerja. Ben se zaposli kot nočni paznik pogorele veleblagovnice, ki pa je presenetljivo kljub razdejani okolici polna ogromnih in kristalno čistih ogledal. Že prvo noč opazi nekaj čudnega, nato pa se položaj hitro zaostri in na dan pride skrivnost, ki ji lahko očitno do dna pride le nekdo z detektivsko žilico.

Zamisel ni slaba, le izpeljava kot že tolikokrat prej peša. Posebni učinki do neke mere pričarajo srhljivo vzdušje, težava pa je v pravilih, ki se spreminjajo glede na to, kar bi režiser rad v določenem trenutku prikazal. In če zgodba nima konsistence, hitro izgubimo zanimanje tudi za vse drugo. Dvojni konec s preobratom žal ne popravi grenkega okusa.

Ocena: 2; piše: Uroš Šetina