Pisateljica Catherine Tramell se 14 let po svojih dogodivščinah v San Fransciscu, kjer je zmešala glavo Michaelu Douglasu, preseli v London, kjer je osumljena umora nogometaša. Psihiater Michael Glass (David Morrissey) mora podati strokovno oceno, a se ujame v mrežo privlačne blondinke.

Igra Morrisseyja je tako sterilna, da je ob Stonovi videti kot lutka. In ne le lutka v smislu, da pleše po njenih notah, ampak tudi v fizičnem smislu, saj igralec deluje preveč nespontano, prisiljeno, če hočete "leseno", s čimer nas ne more prepričati, da ga je skrivnostna pisateljica obsedla. Med protagonistoma tako ne steče prepotrebna energija.

Slaboumnega zapleta, ki od gledalca podcenjujoče želi, da se spet do zadnjega prizora sprašuje, "ali je morilka ali ni", ne bom niti omenjal. Ima Prvinski nagon 2 kakšno pozitivno lastnost? Da, to je Sharon Stone in ne le zaradi svoje postave. Z upodobitvijo odvisnice od tveganja soigralce zaslepi do meje, kjer se vprašamo, ali sploh igrajo v istem filmu.

Ocena: -2, piše: Slavko Jerič.