Nekaj podobnega imamo s Punco mojega brata, ki združi nekaj zelo pogostih tem (srečanje družine; moški, ki ne more preboleti ženine smrti; nedovoljena ljubezen).

V koktajlu prežvečenih tem se najbolje znajde Steve Carell, ki se odlično znajde v vlogi osamljenega moškega (le spomnite se 40 let starega devičnika). Obrazna mimika ga ne odnese v smer pretiravanja, ampak dobro prikaže njegovo notranje stanje. Vtis nekoliko pokvari hiter in preprost konec.

Ocena: -3; piše: Slavko Jerič