Ko je princ sredi 90. let zapustil Bel Air, je nanizal kar nekaj akcijskih filmov, ki so bili večinoma dobro sprejeti in gledani (Dan neodvisnosti; Možje v črnem; Podli fantje 2; Jaz robot ...), zadnja leta pa je vse pogostoje posegal tudi v druge žanre (Legenda o Baggerju Vanceu, Ali, V iskanju sreče), za zadnja dva je bil tudi nominiran za oskarja.

Glavni lik z veliko skrivnostmi
Tokrat igra skrivnostnega davčnega agenta Bena Thomasa, ki je poln skrivnosti. Živi v zanemarjenem motelu, do svojih strank ima (vsaj glede na njegov poklic) zelo nenavaden odnos in navsezadnje film se začne z njegovim telefonskim klicem, ko reševalcem sporoči, da je storil samomor.

Prva polovica teče zelo počasi
Ne skrbite, glede na to, da je to uvodni prizor, ničesar nisem izdal, saj v seriji retrospektivnih sekvenc spoznamo njegovo zgodbo. Ben Thomas sledi sedmerici, jo proučuje in pri tem tehta svoje motive, namene in načrte. Seveda gledalec več kot eno uro o njegovih motivih ne izve preveč. Kar je glede na strukturo filma povsem pravilno, saj to postane gonilo filma. Resda sicer zelo počasno, saj zgodba za spoznavanje vseh potrebnih kosov sestavljanke terja veliko časa, v zadnje pol ure, ko spoznamo njeno drugo stran, pa se razplete relativno hitro.

Film odpira številne teme
Will Smith je po V iskanju sreče še drugič delal z režiserjem Gabrielom Muccinom. Sedem duš je bolj temačen film, ki v ospredje postavi teme teme, kot so odgovornost, žrtvovanje, altruizem, odrešenje in smisel življenja. Ponekod je morda res preveč patetičen, na tem mestu mislim predvsem odnos z Emily (Rosaria Dawson), a gre v skladu s sporočilom filma, predvsem z naracijo. Če bi takoj poznali njegove motive, bi bil končni učinek mnogo slabši.

Spet je osamljen
Smith me kot Ben na trenutke spominja na eno svojih zadnjih vlog, ko je v Jaz, legenda mojstrsko prevzel breme filma, v katerem se "izgubljen" klati po praznem New Yorku. Njegovo popotovanje med sedmimi dušami je na neki način (iskanje lastne (od)rešitve) zelo podobno prej omenjenemu filmu.

Obstaja "čisti" altruizem?
Za konec le še misel za razmišljanje. Sedem duš se med drugim sprašuje tudi o altruizmu in žrtvovanju. Je altruizem le oblika egoizma? Ali se razlog v altruističnih dejanjih skriva v krivdi in dobrem občutku (češ, nekaj dobrega sem pa le naredil)? Ali pa altruizem obstaja tudi v svoji "čisti", nesebični obliki?

Ocena: 4, piše: Slavko Jerič