Središče petega Moorovega dokumentarca predstavlja ameriški zdravstveni sistem. V primerjavi s prejšnjimi izdelki (predvsem Fahrenheit 9/11) se režiser občutno bolj skrije v ozadje in prikaže niz pretresljivih zgodb. V ospredje stopi, ko potuje po svetu (Kanada, Velika Britanija, Francija in Kuba) ter razbija ameriški strah pred socializiranim zdravstvenim sistemom. Seveda ne more iz svoje kože, ko je »presenečen« nad razvitostjo zdravstvenega sistema drugje, a pri tem poskrbi za nekaj zabavnih trenutkov, ki smiselno razbijejo napetost gledalca ob žalostnih zgodbah.

Seveda ne gre spregledati, da Moore mestoma še vedno zna mojstrsko prikrojiti kak podatek, ki podpira njegovo tezo (kot je denimo uporaba kadra iz slovenske TV-nadaljevanke Naša mala klinika), a po drugi strani to le še bolj poudari sporočilo njegovega filma.

Gre za dobro izpeljan projekt, ki je izjemno gledljiv, sporočilen in z dobro grajeno in izpeljano zgodbo. Ob vsesplošni skrbi za zdravstveni sistem v njegovi domovini pa me vseeno zanima, zakaj je moral ob koncu filma izpostaviti, da je anonimno daroval 12.000 dolarjev moškemu, ki ureja »protimoorovsko« spletno stran. Ob izgubi »anonimnosti« njegova dobrodelnost dobi povsem drug kontekst …

Ocena: +4 Slavko Jerič