Sama knjižna zgodba je po opisu sodeč bolj vznemirljiva kot njena filmska priredba, kar je nekoliko nenavadno. Razen enega samega preobrata in dveh prizorišč, pri katerih ni jasno, kako se bo tam razpletlo, se preostali del odvija po ustaljenih tirnicah.

Na začetku v mestu spoznamo poklicnega morilca tik pred upokojitvijo Armanda Degasa (Mickey Rourke) z indijanskim imenom Blackbird (vrsta škorca), ki je sprejel še zadnjo nalogo. Sočasno sta nekje na podeželju zakonca Colson tik pred ločitvijo. Carmen (Diane Lane), prodajalka nepremičnin, ne more preboleti dejstva, da ne morata imeti otrok, Wayne (Thomas Jane), jeklarski delavec, pa bi rad poskusil znova.

V istem kraju spoznamo še nestrpnega in objestnega kriminalca Richieja (Joseph Gordon-Levitt) in njegovo dekle Donno (Rosario Dawson). Tri navidez nepovezane zgodbe se združijo v eno, ko se najprej po naključju spoznata Armand in Richie, ki nato poskušata oropati Carmenininega šefa, vendar naletita na Waynea.

Roman je bil objavljen leta 1989, film režiserja Johna Maddena (Zaljubljeni Shakespere, Corellijeva mandolina, Dokaz) pa glede na ležerni tempo deluje, kot bi bil posnet v sedemdesetih. Poleg izkušenih igralcev film odlikuje učinkovita karakterizacija vseh glavnih protagonistov. V uri in pol se zgodi bore malo, zato pa izvemo dovolj o medsebojnih odnosih in motivaciji likov, ki so jih pripeljali do te točke.

Režiser, denimo, zelo hitro pokaže, zakaj sta morilca človeka, s katerima ni dobro zobati češenj. Pri tem pomaga izvrstna igra Gordona-Levitta (Tretji kamen od sonca, Mysterious Skin), ki nadvse prepričljivo odigra nastopaškega srboriteža. Rourkovemu diametralnemu liku pa se prilega igralčeva impozantna podoba, kljub brezizraznemu obrazu (zaradi plastičnih operacij), ki ne dovoljuje drugega čustvovanja kot očesnih zrkel in ustnic.

Ne glede na povedano pa me nikoli ni bilo zares strah za življenja zakoncev. Zdi se mi, kot bi režiser (v nasprotju z večino modernih filmarjev) zavestno prepustil gledalcu, da si sam ustvari večji del občutka negotovosti, ki jo vzdušje v filmu le nakazuje. Težava je le v tem, da nam ne nudi dovolj goriva, s katerim bi si podkurili domišljijo.