Trikrat pokopani Melquiades Estrada Foto: Kolosej
Trikrat pokopani Melquiades Estrada Foto: Kolosej

Scenarij je delo Guillerma Arriage (21 gramov, Pasje življenje), kar se vsaj v začetku odraža v nelinearni zgradbi. Zgodba prinaša kompleksno analizo življenja ob ameriško-mehiški meji, ki vrhunec doživi s potovanjem na južno stran, kjer bi ostareli kavboj Pete (Jones) rad pokopal svojega mehiškega prijatelja Melquiadesa.

Poleg prepričljive igre (Jones je za svojo igro prejel nagrado na lanskem Cannesu) in fotografije ga odlikuje tenkočutno poigravanje vprašanja o vrednosti življenja, ki prinaša več katarzičnih prizorov. Poleg končnega tretjega pokopa naslovnega junaka bi sem lahko prištel še vsaj srečanje s slepcem in prebeglo imigrantko.

Film je posnet v duhu najboljših izdelkov Sama Peckinpaha, kar ni presenetljivo, saj je Jones večkrat priznal, da je Peckinpah njegov najljubši režiser. Trikrat pokopani Melquiades Estrada še najbolj spominja na Prinesite mi glavo Alfreda Garcie, ki prav tako pripoveduje o potovanju po Mehiki z mrtvecem.

Ocena: 5, piše: Slavko Jerič