Čeprav gre za film, ki ga je produciral Luc Besson, ki je s scenarističnim partnerjem Robertom Markom Kamenom napisal tudi scenarij, gre zasluge za dinamičen film pripisati francoskemu režiserju Pierru Morelu. Morel je Bessonov stari znanec, saj je kot direktor fotografije posnel vrsto filmov v njegovi produkciji (Prenašalec, Taksi 4, Danny the Dog), vključno s svojim režijskim prvencem urbano akcijo Banlieue 13 (2004). V Ugrabljeni je ohranil hiter dinamičen tempo, ki se začne po uvodnih petnajstih minutah. V tem času scenarij na jasen in jedrnat način predstavi osrednje like, njihovo preteklost, sedanjost in motivacije. Po ugrabitvi Maggie Grace (TV serija Izgubljeni otok), na katero jasno namiguje naslov, pa stopimo na divji tobogan, po katerem nas vodi brezkompromisni Liam Neeson.
Gre torej za enostaven in v okviru žanra izredno učinkovit film, brez nepotrebnih zapletov in prizorov skrbnega načrtovanja. Nasilje je povečini omejeno na gole pesti in kot tako spominja na prizore iz trilogije Bourne ali TV serijo 24. Večji del filma se dogaja v Parizu, vendar so se ustvarjalci namerno izogibali turističnim točkam, ki smo jih videli že neštetokrat v domala vsakem filmu, postavljenem v Pariz. Deležni smo tudi krajšega avtomobilskega pregona po enosmerni cesti v napačni smeri, ki je postal skoraj zaščitni znak francoskih akcij še iz sedemdesetih.

Uspeh filma Ugrabljena v Severni Ameriki, kjer je zaslužil okroglih 145 milijonov dolarjev, je vreden omembe iz dveh razlogov. Gre za finančno najuspešnejši film Luca Bessona (kot producent ali scenaristi), zlasti ob tem, da so ga posneli za okroglih 30 milijonov evrov (kar je za hollywoodske razmere srednjeproračunski film). Zato ni presenetljivo, da je nadaljevanje že napovedano za leto 2011.
Ocena: 4; piše: Uroš Šetina