Režiser D. J. Caruso brez posebnih težav obvladuje klasične obrazce žanra (mračno atmosfero, iznakažene žrtve, stopnjevanje napetosti), žal pa scenarij, ki so mu ga podtaknili, operira z neprepričljivimi zapleti, namesto da bi gradil na psihološkem realizmu in logični izpeljavi izhodišč, kot sta storili klasiki Ko jagenjčki obmolknejo in Sedem.

Zdaj vidimo, kako preudaren je bil Tony Scott, ki se je režiji tik pred snemanjem odpovedal.

Ocena: 3, piše: Aleš Čakalič