V filmu, posnetem po resničnih spominih zaporniškega paznika Nelsona Mandele, spoznamo zgodbo tipičnega južnoafriškega belca Jamesa, ki v železnih časih apartheida goji odkrita rasistična čustva do temnopoltih prebivalcev. Foto:
V filmu, posnetem po resničnih spominih zaporniškega paznika Nelsona Mandele, spoznamo zgodbo tipičnega južnoafriškega belca Jamesa, ki v železnih časih apartheida goji odkrita rasistična čustva do temnopoltih prebivalcev. Foto:

Zgodba pod taktirko danskega režiserja Billeja Augusta nas popelje v čas, ko Mandela (Dennis Haysbert) v zaporu preživi več kot 20 let, pri tem pa se zbliža z belopoltim paznikom (Joseph Fiennes).

Spomnite se le velikih zaporniških filmov Franka Darabonta (Kaznilnica odrešitve, Zelena milja), kjer vse stoji na svojem mestu, scenarij, odnosi, dialogi, scenografija in glasba pa izdelek krepko potisnejo iz povprečja. To še posebej velja za kaznilnico, ki prav tako razgrne več kot 20 let v zaporu.

Resda se zgodbi bistveno razlikujeta po svoji predlogi in deloma tudi žanru, a pri filmu Zbogom, Bafana imate občutek, da gledate "le" dober TV-film, ki preveč časa nameni pazniku in premalo Mandeli in vzroku, ki usodno spremeni paznika.

Ocena: -3; piše Slavko Jerič