Kaj je pritožba

Pritožba (kot pravica do pravnega sredstva) je ustavna pravica, ki je zagotovljena tudi z nekaterimi drugimi mednarodnimi pravnimi akti. Največ pritožb je izdanih v povezavi z upravnimi zadevami (inšpekcijski pregledi, odločbe socialnih služb, odmera dohodnine, odločitve zavarovalniške komisije …). Pritožba je lahko podana pisno (po navadni ali elektronski pošti) ali ustno. V primeru ustne pritožbe se mora zapisati tudi zapisnik, ki ga podpišeta pritožnik in tisti, ki je pritožbo sprejel. Pri tem bodite pozorni na to, da vam ustanova, organizacija ali podjetje, pri katerem ste ustno vložili pritožbo, izda tudi kopijo zapisnika.

Uradna pritožba je uradno besedilo, v katerem pristojnim izražamo nestrinjanje z ravnanjem njihovih ustanov, podjetij, organizacij ali nezadovoljstvo z njihovimi izdelki ter storitvami (reklamacija). S pritožbo uveljavljamo svoje pravice in zahtevamo spremembo odločitve. Da bi s pritožbo dosegli želen rezultat, mora biti ta zapisana natančno in premišljeno.

Elementi pritožbe

Če pritožbo podamo pisno, mora imeti elemente uradnega dopisa (glavo, jedro in zaključek). O elementih uradnega dopisa smo že pisali v članku Kako napišem uradni dopis?. Kot zadevo uradnega dopisa navedemo Pritožba, ki ji moramo obvezno dodati tudi podatke o odločbi/aktu, zoper katerega vlagamo pritožbo.

Kot pri drugih elementih uradnega dopisa tudi v primeru pritožbe posebno pozornost namenimo jedru. Poleg nagovora naslovnika v jedru navedemo: akt oz. odločbo, zoper katero vlagamo pritožbo, razloge za pritožbo in zahtevek – kaj želimo s pritožbo doseči. Vsak pravni akt mora imeti pravni pouk, obrazložitev, izrek, podpis in žig. Razlogov za pritožbo je toliko, kolikor je vloženih pritožb. Pri navajanju razlogov moramo biti jasni in razumljivi, dobro je, da vsak razlog podkrepimo tudi z dokazi (dodamo jih kot prilogo pritožbi).

Včasih je za izpodbijanje odločbe dovolj, če prejeti akt nima vseh potrebnih podatkov (kdo ga je izdal, zakaj in kako je odločil). Razlogi morajo biti smiselni in jasno nakazovati, ali izpodbijamo celotno odločbo ali samo njen del, pri tem pa se lahko sklicujemo na neupoštevanje rokov, določil, členov pogodbe, napak v postopku, napačno ugotovljena dejstva … Zahtevki odražajo naša (realna) pričakovanja, usmerjeni so v reševanje težave, pri navajanju zahtevkov ostanimo realni in racionalni.

Pritožbo lahko pošljemo tudi po elektronski pošti. V tem primeru priporočamo, da pritožbo kot uradno besedilo napišete v urejevalniku besedil in jo elektronskemu sporočilu dodate kot prilogo. Večjo vrednost zapisani pritožbi dodate tako, da uradno pritožbo natisnete, ročno podpišete in skenirate.

Elektronsko sporočilo mora vsebovati pozdrav in nagovor, jedro – v katerem pojasnite namen pisanja elektronskega sporočila, omenite pritožbo in dodane datoteke pod prilogami − zaključni pozdrav in podpis.

Ne pozabimo na …

Preden začnemo pisati pritožbo, se moramo pozanimati o časovnem roku, ki je določen za pritožbo. Ti so navadno zapisani v pogodbah in se razlikujejo glede na organ, institucijo ali zavod, ki je odločbo podal. Za upravne zadeve je rok za pritožbo običajno 15. dan, za sodne pa 30. dan po vročitvi. Rok za oddajo pritožbe se vedno izteče na delavnik. Če pritožba prispe po določenem roku, je neveljavna.

Ob pritožbi je treba (če je tako navedeno v pravnem pouku) plačati tudi takso. Pritožbo navadno vložimo na I. stopnji – na organizacijo, institucijo, organ, ki je odločbo izdal.

Pritožba je uradno besedilo, zato emotikoni, žaljivke, klicaji vanj zagotovo ne sodijo. Z upoštevanjem pravopisnih in slovničnih pravil izkazujete spoštovanje naslovniku. Čeprav je pritožba besedilo, v katerem vsebinsko izkazujemo nestrinjanje, razloge zanj podkrepimo s trdnimi dokazi. Navajanje neresničnih in izmišljenih podatkov vodi v zavrnitev pritožbe.
Pritožbe in pritoževanje so del našega vsakdana in neodtujljiva človekova pravica. Ne glede na vrsto pritožbe in razloge pritoževanja ohranimo spoštovanje – to je naša dolžnost.