Postopki, ki so posledica odločitve o odpovedi delovnega razmerja, so povezani z določenimi pravnimi uredbami in zakoni.

Razlogi in načini za prenehanje delovnega razmerja so različni, vendar vedno odvisni od tega, ali ima delavec sklenjeno pogodbo za določen ali nedoločen čas in ali gre za odpoved ali sporazumno razveljavitev pogodbe – sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki, v obliki uradnega dopisa (glava, jedro in zaključek), pri čemer se pod sporazum podpišeta obe strani (delavec in delodajalec). Odpovedi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki odpovedi deli na redne in izredne.

Redna odpoved

Delavec lahko delodajalcu vroči pisno redno odpoved brez navajanja posebnih razlogov, ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Za redno odpoved delodajalca mora obstajati odpovedni razlog – tako delodajalec kot delavec pa morata ob redni odpovedi upoštevati zakonsko določene in dogovorjene odpovedne roke, ki so odvisni od vrste in trajanja zaposlitve (poleg zakonskih uredb moramo biti pozorni tudi na odpovedne roke, določene v kolektivni pogodbi). Če redno odpoved vroči delavec, ta ni upravičen do odpravnine in denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

Kako napišem redno odpoved?

Odpoved ima obliko uradnega dopisa, zato so v nadaljevanju po posameznih kategorijah predstavljeni podatki, ki jih mora vsebovati redna odpoved. V glavi dopisa zapišemo podatke o delavcu (ime in priimek, naslov), kraj in datum pisanja – zelo pomemben podatek, saj začne odpovedni rok teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (ko delodajalec odpoved prejme), podatke o delodajalcu.

V jedru zapišemo zadevo uradnega dopisa (Odpoved pogodbe o zaposlitvi) in pisno izjavo o odpovedi. V njej zapišemo, da podpisani (ime in priimek delavca, rojstni podatki, lahko dodamo še druge podatke iz glave dopisa) v skladu s prvim odstavkom 82. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) – pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom – redna odpoved – odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne (zapišete datum). V jedru ni treba navajati odpovednega roka in razlogov za odpoved. Če menite, da obstajajo tehtni razlogi za prenehanje delovnega razmerja pred odpovednim rokom, to delodajalcu sporočite v pisni ali ustni obliki – sklene se sporazum o prenehanju pogodbe.

Zaključek vsebuje le tiskano zapisana ime in priimek ter lastnoročni podpis. Odpoved vročite osebno delodajalcu ali pošljete priporočeno po pošti.

Izredna odpoved

Delavec in delodajalec lahko, upoštevajoč določene zakone in predpise, delovno razmerje prekineta z izredno odpovedjo. Ta je upravičena, če delavec in delodajalec zaradi različnih okoliščin delovnega razmerja ne moreta nadaljevati niti do izteka odpovednega roka ali do izteka roka delovnega razmerja, določenega v pogodbi. Rok za podajo izredne odpovedi je 30 dni od dneva, ko je bila ugotovljena kršitev delavca ali delodajalca. Izredna odpoved se vroči zaradi hujših kršitev delavca (opredeljene v 110. členu ZDR-1) ali delodajalca (opredeljene v 111. členu ZDR-1). V primeru izredne odpovedi odpovednega roka ni, delavec pa je upravičen do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, nadomestila za brezposelnost in odpravnine.

Kako napišem izredno odpoved?

Izredna odpoved ima kot uradni dopis enako obliko kot redna odpoved. Vsebuje kategorije glava, jedro in zaključek, pri čemer se med vsemi kategorijami najbolj razlikuje prav jedro. V jedru zapišemo zadevo uradnega dopisa (Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi) in vsebino, pri čemer je/so najpomembnejši razlogi za izredno odpoved.

V vsebino vključimo podatke o tvorcu (ime in priimek, rojstni podatki, lahko dodamo tudi naslov), vsebino oz. omembo drugega odstavka 82. člena ZDR-1 (V primerih, določenih v zakonu, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka – izredna odpoved), namen (izredno odpovedujem pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne …) in najpomembneje: razlog za izredno odpoved delovnega razmerja (glej 111. člen ZDR-1).

Pasti odpovedi

O pogojih in dolžnostih v primeru odpovedi delovnega razmerja se je dobro pozanimati pred podpisom pogodbe. Če se vam ob branju členov pogodbe porajajo dvomi, se o njih pogovorite z bodočim delodajalcem.

Kljub odpovedi, ki pomeni prenehanje sodelovanja z delodajalcem, skušajte obdržati dobre odnose. Prenehanje delovnega razmerja naj bo miroljubno, lahko predstavlja kompromis. Manjša in večja podjetja med seboj delijo informacije o delavcih, zato pazite, kakšen vtis naredite tudi ob stresnih trenutkih (kar odpoved zagotovo je). Odpoved vročite pravočasno in pravim ljudem. Če želite kljub odpovedi v podjetju pustiti dober vtis, lahko delodajalcu namenite krajše pismo ob vročitvi odpovedi ali po preteku odpovednega roka. V pismu se zahvalite za vse priložnosti in izkušnje, podrobneje opišite razloge za odpoved, podjetju in direktorju (vodji) zaželite uspešno delo, pismo zaključite z lepimi pozdravi in se podpišite.

Upamo, da ste v članku našli koristne nasvete o pisanju odpovedi. Ob prijavi na (novo) delovno mesto pa ne spreglejte nasvetov o pisanju življenjepisa in spremnega pisma ob prijavi za delovno mesto.