Ko je bil Donald Trump na oblasti le nekaj tednov, se je v Ameriki povečala prodaja romana z naslovom 1984. Gre za knjigo Georgea ali Georga Orwella (George Orwell)? Tako se sprašujemo še pri drugih imenih – govorimo o romanu Oscarja Wilda ali Wildea (Oscar Wilde), pesmi Thoma Yorka ali Yorkea (Thom Yorke), filmu z Jamesom ali Jamsom Deanom (James Dean)?

Ko se tuje ime konča na nemi -e, ki ga ne izgovarjamo, se naši prsti pri zapisu borijo z vprašanjem: naj e obdržimo ali ne? Poglejmo, kaj ponuja Slovenski pravopis.

Roman Georgea Orwella

V Pravopisu najdemo pravilo, da nemi e zapišemo takrat, ko odloča, ali se pred njim stoječa črka izgovori kot glas č, ž, š, dž ali s (pisan s c). Tak primer bi bil George, ki ga izgovorimo Džórdž, saj bi ga brez končnega -e izgovorili Georg. Po omenjenem pravilu torej sklanjamo: George – Georgea, Wallace – Wallacea (končni e vpliva na izgovor črke c kot s), tako tudi Assange – Assangea. Gre za primere, pri katerih končni e "zavaruje" izgovor glasu, ki je pred njim.

Če sledimo pravilu, se imena z nemim e, ki ne vpliva na izgovor glasu pred njim, sklanjajo tako: Apple – Appla, Wilde – Wilda, Corneille – Corneilla, Mike – Mika. To velja za zgoraj naštete primere izgovora sičnikov in šumnikov, sicer pa nekateri jezikoslovci opozarjajo tudi na druge funkcije nemega e (npr. dolžino samoglasnika).

Za mnoge uporabnike je pravilo zapleteno, saj moramo ime izvornega jezika poznati oz. vedeti, kako se izgovori in zapiše. Tudi v praksi v mnogo besedilih najdemo zapis imen s črko e (Mikea namesto Mika), čeprav ta ne vpliva na izgovor soglasnika pred e-jem, vpliva pa na izgovor celotne besede.

Bruce Springsteen ali George Harrison?

Greste na morje z Bruceom ali Bruceem? Ali raje z Georgeom ali Georgeem?
Tukaj je še posebnost v šestem sklonu. S kom si govoril, z Georgeom ali Georgeem? Pravilno je: z Georgeem. Zakaj? Tukaj pride do preglasa, ki končnico -om spremeni v -em. To se v slovenščini zgodi, če se osnova besede konča na glas c, č, ž, š, dž ali j. Pozorni moramo biti na izgovor, ne na zapis. Tako je pravilno tudi z Assangeem, ne pa z Assangeom. V primeru Bruce pa ne pride do preglasa, saj nemi e varuje izgovor glasu s (sicer ga zapišemo s črko c, izgovarjamo pa z glasom s). Bruce izgovorimo Brus, tako je pravilno z Bruceom, ne pa z Bruceem.

Sidney, Huxley, Tony

Kako pa je z imeni, ki se končajo na črko y? Pri teh velja preprosto pravilo: če se končni -y skupaj s samoglasnikom pred seboj izgovarja kot enoten glas i (Sydney izgovorimo Sídni, Disney izgovorimo Dízni), mu v zapisu dodamo j: Sydney – Sydneyja, Disney – Disneyja, Huxley – Huxleyja, Tony – Tonyja. Če pa se ime pisno konča na -y in se izgovori s končnim -j (Ray izgovorimo Ráj ali Rej) ali kaže na izgovor soglasnika, ki se oddaljuje od zapisa (npr. Nagy izgovorimo Nádž-), ga zapisujemo brez črke j: Raya, Nagya.

Kaj pa James Dean in Sherlock Holmes?

Če je za nemim e še en soglasnik, e zapišemo v vseh sklonih: James, Jamesa, Jamesu, Jamesa, Jamesu, Jamesom; Holmes, Holmesa, Holmesu, Holmesa, Holmesu, Holmesom.

Iz uvoda moramo rešiti še Thoma Yorka, pevca skupine Radiohead: njegov priimek v neimenovalniških oblikah zapišemo brez nemega e, saj le-ta ne vpliva na izgovor glasu pred njim.

Po veljavnem pravopisu se moramo pri imenih, pri katerih končne črke e ne izgovarjamo, prepričati, ali ta vpliva na izgovor predstoječega soglasnika.