Kaj bi popravili v spodnjem besedilu?

Obiskali smo festival, na katerem so nastopili bendi iz Makedonije in iz Grčije. Na pot smo šli zgolj z dokumenti, s šotori in s pivom. Matic se je že prvi dan poškodoval, saj je padel iz drevesa. Njegova zaskrbljena mama se je pripeljala z mesta, on pa jo je gledal, kot da je padla iz lune. Prijatelj mu je dal zdravilo in mu rekel, naj se posvetuje z zdravnikom ali s farmacevtom. Matic se je odločil, da bo kljub nezgodi obiskal še en festival na Hrvaškem in dva v Avstriji.

Popravljeno besedilo najdete na koncu članka.

S pivom in S šotori
Ker je v prvi povedi pred dvema besedama uporabljen predlog iz (iz Makedonije, iz Grčije; s šotori s pivom), je slogovno ustrezneje, če ga zapišemo enkrat. To velja za vse primere ponavljanja istega predloga: Obiskali smo festival, na katerem so nastopili bendi iz Makedonije in Grčije. Prišli smo s šotori in pivom.

S starši in Z učitelji
Kako pa je s ponavljanjem predlogov s in z v isti povedi (s starši in z učitelji, z zdravnikom ali s farmacevtom)? Ker tudi tukaj gre zgolj za različico enega predloga, je ustrezneje, če zapišemo le prvega: Prijatelj mu je dal zdravilo in mu rekel, naj se posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom/s farmacevtom ali zdravnikom. Posvetujte se s starši in učitelji/z učitelji in starši. Ponovitev predloga bi bila smiselna, če bi se tako izognili dvoumnim pomenom. Razlog, zakaj enkrat uporabimo s, drugič pa z, je črka oziroma glas, ki sledi predlogu. Predlog s uporabimo pred soglasniki v povedi: PaCiFiST, Ki ČoHa PoŠaSTi, sicer pa predlog z.

Grem H klinčevemu ginekologu
Enako velja za predloga h in k (Isti dan je šla h ginekologu in k zobozdravniku), saj tudi tukaj gre zgolj za različici istega predloga, zato zadošča, da (pri naštevanju) zapišemo le prvega: Isti dan je šla h ginekologu in zdravniku/k zdravniku in ginekologu. Predlog h uporabljamo pred g in k (grem h klinčevemu ginekologu, grem h ginekologu), sicer pa k.

Zbeži Z mesta

Če grem v mesto (Celje), se vrnem iz mesta. Tako se vrnem tudi iz knjižnice in kina (ne pa s knjižnice in s kina). Z mesta pa se npr. umaknemo, zbežimo, odidemo, če govorimo o določeni točki ali delu površine (stol je umaknil s poškodovanega mesta) ali funkciji (odstopil je z mesta predsednika). Če gremo na travnik, se vrnemo s travnika (tako tudi s festivala), ne pa iz travnika. Iz drevesa ne pademo, ker nismo bili v njem, Matičeva mama pa ni padla iz lune, ampak z lune, tudi če nikoli ni bila na njej. Zapomniti si moramo, da zmeraj parno povežemo dva različna predloga: v in iz ter na in s/z.

Primer z dvema različnima predlogoma je torej drugačen, zato pri naštevanju zapišemo oba: Matic se je odločil, da bo kljub nezgodi obiskal še en festival na Hrvaškem in dva v Avstriji.

Zanimivosti
So jeziki, v katerih je sistem predlogov bolj zapleten kot v slovenščini. Nemščina za predlog, ki ga v slovenščino prevajamo z 'na', uporablja predloga auf in an, pogosto (a ne zmeraj) odvisno od tega, ali je nekaj na ravni (auf dem Boden: na tleh) ali navpični površini (an der Wand: na steni). Kozma Ahačič v priročniku Slovnica na kvadrat omenja kurdščino. Ta ima tudi predloge, ki se lahko razdelijo na dva dela, in sicer pred in za besedo, na katero se nanašajo.

Slovenščina naj bi imela približno sto predlogov. Komunikacijo olajšajo, saj natančno definirajo odnose med besedami, torej tudi med pojavi, predmeti in osebami, o katerih govorimo.

Torej, popravimo uvodno besedilo
Obiskali smo festival, na katerem so nastopili bendi iz Makedonije in iz Grčije. Na pot smo šli zgolj z dokumenti, s šotori in s pivom. Matic se je že prvi dan poškodoval, saj je padel iz/z drevesa. Njegova zaskrbljena mama se je pripeljala z/iz mesta, on pa jo je gledal, kot da je padla iz/z lune. Prijatelj mu je dal zdravilo in mu rekel, naj se posvetuje z zdravnikom ali s farmacevtom. Matic se je odločil, da bo kljub nezgodi obiskal še en festival na Hrvaškem in dva v Avstriji.