Marko in Maja sta dobra prijatelja, kar se zrcali (ogledali) v njuni komunikaciji (ja ka pa te, se pa te). Izbirata besede, ki ne ustrezajo kontekstu, in pomene, ki za druge nimajo nikakršnega smisla. Zanju niso pomembna slovnična ali pravopisna pravila, ampak interne šale, skupne izkušnje, ki so nezamenljive ne glede na to, ali jih imenujeta pravilno ali narobe. Potem pa se jima pridruži slovenist, ki je z nekom povezan na podoben način, kot sta onadva. Z jezikom. On točno ve, kaj katera beseda pomeni, kje je njeno mesto, kako se mora uporabljati. Jezik ga razume, on pa njega. Obe obliki ljubezni pa sta neizmerni in imata globji pomen. Ali globlji?

Danes bomo primerjali nekaj podobnih besed.

Sumljiv ali sumničav pogled?

Peter je sumljivo gledal Andreja in Peter je sumničavo gledal Andreja. Kako se povedi pomensko razlikujeta?

Kadar vidimo sumljive stvari, kot so ptice pod vodo, in ribe, ki letijo, jih gledamo sumničavo, takšne ribe in ptice pa so sumljive. Sumljiv je kovček, ki brez lastnika stoji sredi mesta. Sumljiva je lahko prikazen, ki jo vidimo v poltemi. Mi pa vse to gledamo sumničavo. Sumljive so torej stvari ali osebe, ki vzbujajo sum, sumničavi pa so tisti, ki kaj sumijo. Če me Marko gleda sumničavo, (morda) meni, da kaj naklepam, on je tisti, ki sumi. Če pa je njegov pogled sumljiv, ne sumi on, ampak kdo drug. Druga oblika za sumničav je sumeč.

Sicer pa ribo, ki leti tik nad vodno gladino, imenujemo poletaš in ima plavuti, ki so po obliki podobne ptičjim krilom. Tudi morska lastovica je riba, leti pa lahko en meter nad gladino. Ponirek pa je ptič, ki ga lahko vidimo pod vodno gladino, če se slučajno potapljamo v ribniku. Njegovo ime je prvotno pomenilo 'potapljač'. Zato sumničav pogled nanju ni upravičen.

Upravičen ali opravičen?

Sumničav pogled ni upravičen, ker nimamo razloga zanj.
Opravičim se mimoidočemu, v katerega se zaletim, ali prijatelju, ko med najinim pogovorom sprejmem klic. Starši otroka v šoli opravičimo, če je upravičeno manjkal.

Opravičiti pomeni navajati objektivne vzroke, razložiti. Ko se opravičim, mi je opravičeno ali ne. Otrok ima lahko v redovalnici opravičene ure, saj je upravičen do odsotnosti, če je na primer bolan. Upravičen izostanek je torej tak, za katerega imamo zadostne razloge. Neopravičene ure dobi, če je bil v času pouka pred šolo, ne pa v razredu. Če je otrok upravičeno odsoten (ima pravico do tega), se torej opraviči (prizna vzroke) in dobi opravičene ure. Zaposleni pa smo upravičeni (imamo pravico) do dopusta. Če ga ne izkoristimo v celoti, se lahko določeno število dni prenese v naslednje koledarsko leto. Je preostanek dopusta potem prenešen ali prenesen?

Prenesen ali prenešen kovček?

Na svoj računalnik prenašamo dokumente. So ti dokumenti, ko jih shranimo, preneseni ali prenešeni? Je bil kovček prenesen ali prenešen v drugo državo? Čeprav stvari res prenašamo sem in tja, je oblika prenešen po Pravopisu v knjižnem jeziku odsvetovana, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa jo najdemo kot redkeje rabljeno dvojnico. Kovček je torej prenesen v drugo državo, dokumenti in datoteke so preneseni na računalnik, preneseno je tako tudi določeno število dni letnega dopusta. Črka s se pri glagolu nositi spremeni v š, če pobliže pogledamo, ugotovimo, da je tako skoraj vedno za naglašenima o in a (nošenje, prenašati). Eno in drugo obliko besede pa lahko slišimo v nam bližjih krajih. Ali bližnjih?

Bližnji in bližji, umakjen in umaknjen

Gremo v bližnji ali bližji kraj? V bližnji prihodnosti (kmalu) bomo obiskali bližnji kraj (torej kraj, ki je blizu). Tam sta dva trga. Prvi je od našega prenočišča oddaljen en km, drugi pa osem. Ogledali si bomo bližji trg, ker nimamo dovolj časa za oba. Bližnji kraj je tak, ki je krajevno malo oddaljen, bližji pa tisti, ki je v primerjavi z nekim drugim bliže. Razlika je torej med blizu (bližnji) in bliže (bližji). Moj bližnji pa je tudi človek, ki mi je blizu. Tako so tudi sorodniki bližnji in daljni (ne pa dalni). Kraji so lahko tudi umaknjeni, kar je ekspresivno in pomeni, da so oddaljeni ali težko dostopni, ne morejo pa biti umakjeni.

Globji in globlji

Imajo stvari lahko globji pomen? V knjižnem jeziku je pomen lahko le globlji. Tudi glas je lahko globok ali globlji. Kaj pa naredimo pri tipkanju na tipkovnico, ko pritisnemo najdaljšo tipko? Razmik ali razmak med besedama? Po Pravopisu je oblika razmak odsvetovana, tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je oblika razmak označena kot nevtralnejša. Sicer pa lahko rečemo tudi presledek, saj tipko imenujemo preslednica oz. tipka za presledek (angl: space bar).

Kaj torej povedati o vseh teh besedah?

Slovenisti smo pogosto sumljivi, še pogosteje pa smo sumničavi. Gre za poklicno deformacijo, ki je prilezla iz neke čudne ljubezni. Naš sum, da vidimo napako, je pogosto upravičen, včasih pa smo le slepo zaljubljeni in upamo, da nam bo opravičeno. Včasih iščemo prenesene in globlje pomene tam, kjer jih ni. Ko pa pozabimo narediti razmik med besedama, in to zagledamo v natisnjenem besedilu, prebledimo in zavijemo v bližnji lokal, v skrajni sili tudi bližji, da spijemo pivo.