Odprtje razstave Bogdan Borčić: Slika in prostor (Prepletene sekvence) v KGLU-ju bo drevi ob 19. uri, na ogled bo do 9. junija.

Tudi dela enajsterice drugih umetnikov
Razstava v koroški galeriji, ki jo kurira Jernej Kožar, vzpostavlja nove vsebinske korelacije iz proučevanj zadnjih let. Ob tem dela Bogdana Borčića aktualizira in postavlja v dialog z avtorji, s katerimi je živel, delal in izmenjeval ideje – ter tudi z mlajšimi avtorji. Tako so ob Borčićevih delih še na ogled stvaritve, ki jih podpisujejo domači umetniki Gustav Gnamuš, Metka Kavčič, Štefan Marflak, Jure Markota, Luka Popič, Gabrijel Stupica in Jože Tisnikar ter Rudi Benetik (Avstrija), Miodrag Mića Popović (Srbija) in Dean Jokanović Toumin (Bosna in Hercegovina). Umetniška dela sta za razstavo prispevali tudi Galerija Božidar Jakac – Kostanjevica na Krki in Galerija Velenje.

Izredna konsistentnost in raziskovalna vnema
26. septembra 1926 rojeni Bogdan Borčić je eden najvidnejših slikarjev in grafikov druge polovice 20. stoletja na Slovenskem. Njegova veličina se ne odraža zgolj v velikem opusu umetniških del, ki ga je ustvaril, temveč predvsem v izredni konsistentnosti, raziskovalni vnemi in v iskanju lepote v vsakdanjih rečeh. Zbirka njegovih del sodi med KGLU-jeve kapitalne zbirke, so sporočili iz galerije.

Na tokratni razstavi zbirke Borčićevih del sta izpostavljena dva motiva, h katerima se je vedno znova vračal: motiva vrat in ateljeja. Postavitev prinaša več 50 njegovih slik, grafik in skulptur. Ob delih, ki jih je ustvaril v svojih zadnjih 20 letih, si je mogoče ogledati tudi nekaj njegovih starejših stvaritev, ki osvetljujejo razvoj izpostavljenih motivov vrat in ateljeja.

Borčićevo delo v dialogu z deli drugih umetnikov
Kot so zapisali v galeriji, je osrednji del postavitve organiziran okoli vizualnih odmevov, ki jih obiskovalec spremlja v nekronološkem potovanju skozi Borčićevo delo v dialogu z deli drugih umetnikov. Stvaritve se na različne načine dotikajo Borčićevega ustvarjanja in življenja. Na začetku teh prepletenih sekvenc je slika Nevesta Gabrijela Stupice, pri katerem je po diplomi na ALUO-ju nadaljeval študij na specialki za slikarstvo. K ugotovitvam Stupice se je Borčić vedno znova vračal, kar zaznamujeta njegovi platni Bela slika, Hommage Gabrijelu Stupici (1996) in Atelje mojega učitelja (1999).

Ob formalnih razlikah med deli razstavljenih avtorjev so vidna predvsem skupna iskanja, ki dokazujejo, da umetnik ni samozadosten, temveč prav nasprotno – da je povezan in vpet v dogajanje z mislimi in občutki. Ta dela so navdihnila Borčića ali obratno in zdaj odzvanjajo v KGLU-jevi tokratni postavitvi. Borčićeve velike abstraktne slike v dialogu z deli drugih avtorjev tako zaživijo na nov način. Na razstavi sta vključeni tudi dve intervenciji: skulptura Jureta Markote in stenska slika Deana Jokanovića Toumina, še piše v napovedi.

Po besedah kustosa Jerneja Kožarja taka postavitev "omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del."

Ves čas razvijanje novih idej in slogov
Bogdan Borčić se je med drugim izpopolnjeval tudi na različnih študijskih potovanjih po Evropi. Njegova dela v svojih zbirkah hranijo številni tuji muzeji, med njimi tudi Albertina na Dunaju. "Morda je bolj kot slikar pomemben kot grafik, kot predstavnik ljubljanske grafične šole. S svojim grafičnim delom je nekje v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovel s svojim znamenitim ciklom školjk. Vedno je tvorno sodeloval pri slovenski likovni umetnosti, razvijal nove ideje, sloge," je za STA povedal kustos.

Dodal je, da je bil Borčić po selitvi na Koroško izjemno vpet v dogajanje, v koroško pokrajino, v Slovenj Gradec. Kar se "kaže prav v tem, da je ogromno drugih umetnikov, lokalnih umetnikov, domačinov sodelovalo z njim oziroma delalo pri njem, delalo z njim, so prijateljevali, se družili. Ta odnos je bil izjemno intenziven. Prav to želimo na neki način zdaj pokazati s to razstavo. To vpetost v okolje."

314 slik, 11 grafik in pet skulptur
Celoten grafični opus je Borčić doniral Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, kjer je urejen tudi Grafični kabinet Bogdana Borčića. Zbirka njegovih del v KGLU-ju pa se je začela oblikovati v zadnjih letih preteklega stoletja. "Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, ki ji je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU-ju. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU-ju je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur," je še ob razstavi zapisal kustos.