Na dan reformacije se po navadi spomnimo, kaj vse so slovenski protestantski pisci storili za slovensko knjigo. Vrhunec njihovega prizadevanja je bil Dalmatinov prevod Biblije ‒ slovenščina je z njim postala petnajsti jezik, v katerega je bilo prevedeno celotno Sveto pismo. Predgovor, ki ga je Jurij Dalmatin sicer napisal v nemščini, je poslovenil Mirko Rupel, slišite ga lahko v oddaji Literarni nokturno.

Literarni nokturno: Jurij Dalmatin: Biblija, tu je, vse Svetu pismu …

Motiv smrti, ki s seboj vzame ljudi vseh stanov, je bil vedno del razmisleka o kratkotrajnosti človeškega življenja. Velikokrat ga je spremljal še en prastari topos, ubi sunt?, kam so šli vsi tisti, ki so nekdaj izpolnjevali svet s svojo veličino. Prav o tem pripovedujejo Kitice ob očetovi smrti španskega dvorskega pesnika Jorgeja Manriqueja (1440–1479). Njegove Kitice ob očetovi smrti, ki so izšle posthumno leta 1490 in v trenutku doživele velik uspeh, so, kot med drugim zapiše avtor spremne besede k Literarnemu večeru Ignac Fock, "kontemplacija časa: zelo nazoren prikaz ne le minljivosti, temveč procesa, brezprizivne mehanike minevanja. So resigniran, a tudi skrivnostno večplasten izraz melanholije in obžalovanja nepovratnosti, in ti občutki niso povsem tuji nobeni dobi, še najmanj pa današnji."

Literarni večer: Jorge Manrique: Kitice ob očetovi smrti

Na dan spomina na mrtve v oddaji Literarni nokturno poslušamo besedilo bosanske avtorice Magdalene Blažević iz knjige z naslovom V poznem poletju; izšla je pri založbi Pivec, prevedla pa jo je Đurđa Strsoglavec. Avtorica je dvainštiridesetletna lingvistka iz Žepč, kratke zgodbe že dalj časa objavlja v literarnih revijah in na spletnih portalih. Prejela je več nagrad. Zbirka z naslovom Svetkovina je izšla leta 2020. Knjigo V poznem poletju posveča prebivalcem vasi Kiseljak v spomin na 16. avgust 1993. Takrat se je začel vojni zločin nad prebivalci. Pripadniki bošnjaško-muslimanske vojske so v tem kraju ubili 15 civilistov, med njimi tudi otroke. V odlomku mrtva deklica pripoveduje, kaj se dogaja ljudem, ki so jo izgubili.

Literarni nokturno: Magdalena Blažević: V poznem poletju - Pogreb

Roman Zvezda, žlica in ura je drugi del trilogije, ki jo je Vinko Möderndorfer začel z romanom Odštevanje, sta pa oba romana pisana tako, da ju je mogoče brati kot samostojni celoti. Tako kot v Odštevanju tudi v romanu Zvezda, žlica in ura spremljamo pripoved iz različnih perspektiv, osrednji sta perspektivi vnukinje in babice. Dogajalni čas pripovedi je širok, saj zgodba opisuje tragično usodo treh generacij družine, od prve svetovne vojne do približno osemdesetih let 20. stoletja. Okvirno zgodbo pripoveduje vnukinja, ki se po mamini smrti z majhnim sinom vrne v stanovanje, v katerem je preživela velik del otroštva in mladosti. Le za eno noč se želi vrniti v preteklost in si jo ogledati tudi z očmi pokojnih sorodnikov. A ko vstopi v stanovanje, ji vsak njegov prostor, vsak kos preostalega pohištva prebudi drug spomin in pripoveduje svojo zgodbo. Kaj od vsega, česar se spominja, je res in kaj le plod njene domišljije? In kako nas zaznamuje čas, ki ga nismo živeli mi, temveč naši predniki? To je le nekaj vprašanj, ki jih roman tematizira, hkrati pa jih zastavlja tudi bralcu. V oddaji Izbrana proza bosta predvajani dve poglavji dela: eno pripoveduje babica, drugo vnukinja.

Izbrana proza: Vinko Möderndorfer: Zvezda, žlica in ura

Pesnica, pisateljica in prevajalka Kristina Kočan (roj. l. 1981) je do zdaj izdala štiri pesniške zbirke: prvenec Šara (l. 2008), Kolesa in murve (l. 2014), Šivje (l. 2018) in pesniško zbirko Selišča (l. 2021); zanjo je prejela Veronikino nagrado in bila nominirana tudi za Jenkovo. Kristina Kočan pa ne ostaja samo pri ustvarjanju poezije, leta 2019 je napisala knjigo kratke proze s pomenljivim naslovom Divjad. Njene pesmi so prevedene v deset tujih jezikov in vključene v številne mednarodne antologije. Pesničino zanimanje za ameriško poezijo se je preneslo tudi na njeno akademsko delovanje. Leta 2019 je namreč doktorirala iz sodobne ameriške poezije, to poezijo pa tudi redno prevaja. Do zdaj je v knjižnih izdajah med drugim prevedla avtorici, kot sta Audre Lorde in Carolyn Forché, antologijo afriško-ameriške poezije po letu 1950 z naslovom Govoreči boben ter antologijo sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev Po toku navzgor. Leta 2022 je Kristina Kočan postala programski vodja festivala Dnevi poezije in vina. Predstavljamo jo v oddaji Literarni portret.

Literarni portret: Kristina Kočan

Akademik Kajetan Kovič je bil kot pesnik še kako asketski, kot pripovednik pa si je pogosto dal duška, tudi v avtobiografski pripovedi Jutranji sprehajalec, sproščenem prepletu spominov, meditacije in refleksije. Ob 10. obletnici smrti vsestranskega književnika se ga v oddaji Spomini, pisma in potopisi spominjamo z odlomkom iz omenjene pripovedi.

Spomini, pisma in potopisi: Kajetan Kovič: Jutranji sprehajalec

Mineva 110 let od rojstva slovenskega pesnika, prevajalca in urednika Ceneta Vipotnika. Pesniti je začel že zelo zgodaj, njegovi prvi pesniški poskusi sodijo v obdobje med 1930 in 1934. Izdal je le eno pesniško zbirko in zanjo leta 1957 prejel Prešernovo nagrado. Ob obletnici rojstva smo mu namenili Literarni večer z naslovom Pesniško izročilo Ceneta Vipotnika.

Literarni večer: Pesniško izročilo Ceneta Vipotnika