Odprtja retrospektive Fride Kahlo v Berlinu se je udeležil celo mehiški predsednik Calderon. Menda si je ogledoval le 'avtentično Frido', saj organizatorji berlinske razstave zagotavljajo, da so na ogled le dela, ki jih nesporno lahko razglasimo za dela Fride Kahlo. Foto: EPA
Odprtja retrospektive Fride Kahlo v Berlinu se je udeležil celo mehiški predsednik Calderon. Menda si je ogledoval le 'avtentično Frido', saj organizatorji berlinske razstave zagotavljajo, da so na ogled le dela, ki jih nesporno lahko razglasimo za dela Fride Kahlo. Foto: EPA
Retrospektiva Fride Kahlo v Berlinu
Nemške muzejske ustanove nimajo v lasti del Fride Kahlo. Če se nekoliko pošalimo - to možnost jim je zapravil zbiratelj in mecen Heinz Berggruen, ki je leta 1940 sicer imel krajšo afero s Frido Kahlo, poznanstva pa ni znal izkoristiti, saj - kot je priznal mnogo pozneje - tedaj ni znal prepoznati kakovosti Fridine umetnosti. In si je zato tudi ni prizadeval pridobiti. Foto: EPA
Frida Kahlo: Portret Maruche Lavin
Kuratorka berlinske razstave Helga Prognitz-Poda velja za eno največjih strokovnjakinj za umetnost Fride Kahlo. Ob razstavi je povedala, da jo vedno znova skušajo podkupiti lastniki 'del Fride Kahlo', ki si želijo, da bi ona potrdila pristnost Fridinega podpisa na njihovih slikah. Foto: EPA

Newyorška galeristka Mary-Ann Martin govori o "kahlojevski mafiji". Strokovnjakinja za delo Fride Kahlo, skozi roke katere je zaradi potrebe po potrditvi njegove avtentičnosti v zadnjih letih šlo skoraj vsako delo Fride Kahlo iz zasebnih zbirk, s tem izrazom označuje umetniške delavnice v Mehiki, ki so se specializirale prav za ponarejanje slik Fride Kahlo. Pravzaprav niti ne za ponarejanje, ampak kar za ustvarjanje novih del. Martinova tako pove, da je njihov najljubši postopek sestavljanje motivov iz že znanih Fridinih slik v nove kompozicije oziroma slike. Te 'manufakture postkahlojevske' umetnosti so začele nastajati konec osemdesetih. Šele v tem desetletju je namreč Frida Kahlo, katere umetnost je povezovala nadrealistične, realistične in simbolistične motive, zares zaslovela.
V tem pa tudi tiči razlog za to, da nikoli ni obstajal' avtentični' strokovnjak za njeno delo. Tako rekoč nihče ni kritično vrednotil Fridinega dela, ko je še živela, in tudi nihče ni sproti ustvarjal seznama njenih del. Zato je prav Frida Kahlo ena tistih umetnic, katerih opus se vsako leto 'sumljivo povečuje'. Kuratorka trenutno aktualne retrospektive Fride Kahlo v berlinskem centru Martin-Gropius-Bau Helga Prignitz-Poda, ki je leta 1988 skupaj z otroškim psihiatrom Salomonom Grimbergom objavila prvi seznam del Fride Kahlo, je tako za časopis Die Welt povedala, da so ji različni ljudje ponujali ogromne vsote denarja v zameno za 'potrditev' Fridinega podpisa na kateri od slik v njihovi lasti.
Celo Berggruen ni prepoznal pomena Fridinih del
Čeprav velja Helga Prignitz-Poda za eno največjih strokovnjakinj za Frido Kahlo, so se pojavili tudi dvomi glede popolne korektnosti berlinske razstave. Mnogo ljudi je presenetil v javnosti še nikoli predstavljen pozni avtoportret, na katerem se je Frida Kahlo naslikala kot sončnica. Nemški organizatorji so se sicer med pripravami razstave precej namučili. Ob tem so se tudi spomnili nekega nemškega moža, ki bi pred nekaj desetletji vendar lahko pridobil nekaj Fridinih del, ki bi tako pristala v katerem izmed nemških muzejev ali galerij. Eden najpomembnejših berlinskih kolekcionarjev in mecenov 20. stoletja Heinz Berggruen je sredi osemdesetih, ko je Frida postajala vedno bolj zvezdniška, zapisal: "Umetniško vrednost slik te čudovite ženske sem prepoznal tako pozno, da si teh slik nisem več mogel privoščiti."
Berggruen, čigar zbirko klasične moderne, ki velja za eno najpopolnejših zbirk umetnosti zgodnjega dvajsetega stoletja na svetu, si danes lahko ogledamo v muzeju Berggruen v Charlottenburgu, je nekoč s Frido Kahlo imel afero. Kakšen mesec je trajala romanca, ki jo je Berggruenu pravzaprav napovedal ... hm ... Diego Rivera, torej Fridin mož. Ko je tedaj Heinz Berggruen leta 1940 v San Franciscu delal kot Riverov asistent, mu je slavni mehiški slikar, ki je Frido sicer mnogokrat prevaral, tedaj še zelo mlademu trgovcu z umetninami dejal: "Zaljubili se boste vanjo." In se je res. In je trajalo mesec dni. Nato je bilo konec in Berggruen ni iz tega 'iztržil' niti ene same slike.
Skrivnostni rezbar Fridinih okvirjev za slike
Iz podobne zasebne zveze pa naj bi izšla ena najbolj izjemnih zasebnih zbirk umetnosti Fride Kahlo. Kot lastnika se predstavljata Carlos in Leticia Noyola in v lasti naj bi imela kar približno 1.200 umetniških del in drugih predmetov, povezanih s Frido Kahlo. No, v Berlinu ne boste zasledili niti ene same slike iz zbirke Noyola in prav zares nobeno izmed teh del ni še pridobilo pečata avtentičnosti; drugače rečeno, noben 'resen' strokovnjak za umetnost dvajsetega stoletja, zbirke zakoncev Noyola ne jemlje preveč resno. A Noyolova vztrajata, da gre za zbirko, ki sta jo pridobila od nekega Abrahama Jimíneza Lópeza, ki naj bi kot rezbar asistiral Diegu Riveri pri izdelavi kapele v malem mestu Chapingo, ob tem pa naj bi se moža spoprijateljila. López je postal glavni izdelovalec okvirjev za slike Fride Kahlo, ta pa ga je plačevala kar s svojimi slikami. To še lahko verjamemo. Vendar pa zbirka, ki šteje kar 1.200 kosov ... Odločali bodo drugi. A v tem trenutku verjemimo organizatorjem berlinske razstave, da lahko pri njih prav zares vidimo pravo Frido Kahlo.