Kje padejo maske in kje se pokažejo rane? Anja Novak - Anjuta o svojem pesniškem prvencu.

Predstavitev knjige je potekala v sklopu spletnega Slovenskega knjižnega sejma

Naslovna pesem zbirke Rane rane govori o tem, da vsaka rana boli in je odprta, ampak da "bo do poroke vse mimo", kot je avtorici Anji Novak - Anjuti govorila babica. "Ta nevesta zdravi svoje rane tako, da piše in govori pesmi," je pojasnila.

Svoj pesniški prvenec je na predstavitvi v sklopu spletnega Slovenskega knjižnega sejma (SKS) predstavila oblečena v poročno obleko. V ta kostum se je zaljubila pri Bertoldu Brechtu, ki neveste ne prikazuje na stereotipen način, ampak kot razočarano, prevarano, pijano in ranjeno. Kot je povedala, jo je ta vidik neveste vedno zanimal: "kje padejo maske in kje se pokažejo rane", a ne zaradi ran samih, temveč zato, ker se ji zdi, da površina vedno še nekaj skriva.

Kot pravi, gre zelo rada pod površino, v globino, v pogled od zgoraj ali s strani. Takrat po njenem mnenju prideta neki modrostni uvid in ugotovitev, da ti v življenju "ni treba več bresti po tej brozgi, ampak lahko preprosto zletiš naprej". Poezijo je opredelila kot nekaj, kar se ji zdi osvobajajoče tako za avtorja kot bralce.

Družinski odnosi, anoreksija in detomorilstvo
Zbirka med drugim vsebuje družinske pesmi, denimo o babici ali grobosti moškega v nekem družinskem odnosu, kostne pesmi, ki se dotikajo njenega boja z anoreksijo, ki ga je premagala. Govorijo tudi o odnosu do materinstva in ljubezni do otrok, ko se avtorica dotakne detomorilstva. Poezija je namreč po njenih besedah lahko tudi kanal, kjer si dovoli razmišljati o stvareh, ki jih ne bi nikoli storila, jih je pa nekdo drug, pa mogoče niti niso opravičljive.

"To ni moj življenjepis, temelji pa na nekih mojih izkustvih, ki so zelo močna," pravi igralka in pesnica. Zdi se ji pomembno poznati verigo svojih prednikov, tudi moških. "To nas določa in oblikuje pri izražanju in ustvarjanju ter je zanjo neskončen vir tako ustvarjalnega materiala kot samospoznavanja," je dejala.

Rane rane so izšle pri založbi Sanje, Anja Novak pa je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču in je dobitnica nagrade za mlado igralko na Borštnikovem srečanju. Že od nekdaj jo zanima preplet gledališča in poezije. Blizu ji je način delovanja starih Grkov, ki so poezijo govorili na glas in jo spremljali z glasbilom, da bi poudarili izgovarjavo, ritem, zvočnost, melodijo. Kar pa ne pomeni, da poezije ne bere tudi intimno.