Simpozij je razdeljen v več sklopov. V prvem govorci predstavljajo dediščino sv. Cirila in Metoda v sosednjih slovanskih deželah, nato se bodo ozrli na Metoda v zgodovinskih virih.

Sledil bo prikaz dediščine sv. Cirila in Metoda v slovenski teološki misli in v jezikoslovnih analizah, zadnji sklop pa bo posvečen Cirilu in Metodu v likovni umetnosti, književnosti in folkloristiki, je vsebino simpozija povzel predsednik organizacijskega odbora Tone Smolej.

Sv. Ciril in Metod v slovenski prozi
Smolej bo v svojem referatu spregovoril o temi Cirila in Metoda v slovenski prozi. Kot je pojasnil, je bilo o sv. Cirilu in Metodu napisanih več pesmi kot pa proznih tekstov. V slovenščini obstajata dve zelo zanimivi besedili, ki sta jima posvečeni - nedokončani roman Josipa Jurčiča Slovenski svetec in učitelj, ki je izšel po Jurčičevi smrti leta 1886, in roman Oskarja Hudalesa Med dvema svetovoma, v katerem je osrednji lik knez Kocelj, sv. Ciril in Metod pa se pojavljata kot stranska, a vendarle zelo pomembna lika.

Sv. Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta poznana po pokristjanjevanju Slovanov. Pri oznanjevanju krščanstva sta uporabljala glagolico. Bila sta povezana zlasti z delovanjem v Spodnji Panoniji, kjer sta nekaj časa bivala pri slovenskem knezu Koclju in mu po nekaterih podatkih celo pomagala oblikovati zakonik. S svojim delovanjem sta izjemno vplivala na zgodovino slovenskega naroda. Glagolico je sicer pozneje na vzhodu Evrope izpodrinila cirilica (imenovana po Cirilu), na zahodu pa latinica.