Musil se je rodil na današnji dan leta 1880 v bližnjem Celovcu. Deloval je kot novinar pri različnih časopisih in se uveljavil kot svobodni pisatelj, pozneje tudi kot gledališki kritik.

Večino življenja je posvečal predvsem obsežnemu romanu Mož brez posebnosti (Der Mann ohne Eigenschaften), ki je izšel v dveh delih leta 1930 in 1933. V slovenščini je izšel leta 1962 v prevodu Janeza Gradišnika. Omenimo, da leta 2000 posnet biografski dokumentarni film o Gradišniku prav tako nosi naslov Mož brez posebnosti.

Primerjave z Mannom, Joyceom in Proustom
Kritiki so roman ob izidu navdušeno sprejeli in primerjali s Čarobno goro Thomasa Manna, Uliksesom Jamesa Joycea in Iskanjem izgubljenega časa Marcela Prousta, so zapisali na spletni strani založbe Beletrina. K vnovičnemu odkritju romana in pisateljevi svetovni slavi pa je pravzaprav prispevala posmrtna izdaja leta 1953, ki je vključevala tudi nadaljevanje iz zapuščine. Danes velja za enega največjih del moderne.

Musil je bil sicer opažen že s prvencem iz leta 1906 Zablode gojenca Törlessa (Die Verwirrungen des Zöglings Törleß), po katerem je režiser Volker Schlöndorff leta 1966 posnel svoj prvi film z naslovom Mladi Törless. Tudi ta roman je dosegljiv v slovenščini, ob tem pa še njegovi zbirki kratkih zgodb Tri ženske in Zgodbe, ki to niso.

Po Musilu poimenovan inštitut za književne raziskave
Pisatelja so se spomnili tudi leta 2012 v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru z dvodnevnim mednarodnim simpozijem, ki ga je vodil Walter Fanta z Inštituta za književne raziskave Roberta Musila Univerze v Celovcu. Kot je povedal tedaj, je v Musilovih delih mogoče zaslediti aktualne analogije, ideje Evrope.

"S svojo intelektualno ostrino je Musil opisoval ljudi okrog sebe, imel je izjemen občutek zanje. Danes nikogar ne čudi, da se je njegova Kakania, beseda, ki si jo je izmislil in z njo poimenoval stanje duha v habsburški monarhiji kot birokratsko, razslojeno formalno družbo, ohranila," je dejal Fanta.

Umrl je zaradi ishemičnega napada leta 1942 v Ženevi.