Letos organizatorji postavljajo v središče "avtorje nomade", pesnike in pisatelje, ki iz različnih vzrokov ustvarjajo v tujini in včasih tudi v jezikih, ki niso njihov materni. Razlogi za odhod in življenje v tujini se danes spreminjajo, spreminja pa se tudi "nomadsko življenje", saj nacionalna identiteta ni več najpomembnejša med identitetami, ki si jih vsak dan nadevamo. V središču festivalskega dogajanja bodo literarna branja; na 39 branjih bodo gostili 42 avtorjev z vsega sveta, kot vodilno temo pa so letos izbrali "avtorje nomade", je na novinarski konferenci povedal programski vodja Gašper Troha in še pojasnil, da bodo "udeleženci letošnje Vilenice preizpraševali položaj avtorja, ki dandanes ni v tolikšni meri določen z njegovo nacionalnostjo, kot je z individualno poetiko in življenjsko usodo."

Odgovore bodo 6. septembra v Lipici iskali na okrogli mizi Srednjeevropske pobude (SEP), ki se je bo udeležil tudi letošnji vileniški nagrajenec David Albahari. Festival se bo sklenil v soboto zvečer, ko bodo v kraški jami, po kateri festival nosi ime, Albahariju, v Kanadi živečemu pisatelju judovskega rodu in srbskega jezika, podelili glavno vileniško nagrado. Slavnostni govornik bo predsednik republike Danilo Türk. Poleg okrogle mize SEP bo potekal še 10. mednarodni komparativistični kolokvij pod naslovom Prostorski obrat v literarni vedi, ki ga bosta vodila Marijan Dović in Jernej Habjan.

"Nikomur, ki bo prišel, ne bo žal"
Vilenica odpira aktualne teme, ki se pojavljajo na literarnem polju, poleg tega pa ponuja vrsto branj izredno zanimivih avtorjev, ki jim velja prisluhniti. Festival dopolnjuje marčevsko gostovanje izraelskega pisatelja Amosa Oza in predstavitev dveh prevodov lanskega nagrajenca, romunskega pisatelja Mircea Cartarescuja. Njegove kratke zgodbe Zakaj ljubimo ženske so že izšle pri Študentski založbi, izbor poezije Motorno kolo, parkirano pod zvezdami pa pri Cankarjevi založbi. Cartarescu je znan po svoji radikalni iskrenosti. Ko je začel objavljati poezijo, je ta postala središče romunske literature, je dejala poznavalka Cartarescujevega opusa, pesnica Lidija Dimkovska.

Hebrejska ('ne') pravljica
Zbirko Antologija Vilenica nadaljujejo s sodobno hebrejsko književnostjo. Urednik in prevajalec Klemen Jelinčič Boeta je pod naslovom En zo agada (To ni pravljica) zbral dela 25 avtorjev. Na festivalu se bodo predstavili nekateri izmed njih.

'Vse' poti vodijo v Lipico
Festival bo privabil približno 100 gostov, poleg avtorjev bodo gostili zajetno število založnikov, urednikov, literarnih agentov, prevajalcev in drugih soustvarjalcev festivala. Novost letošnjega festivala so tri pisateljske in prevajalske rezidence v avgustu, na katere so povabljeni irski ter italijanski avtorji in prevajalci.

Na odprtju festivala bodo podelili pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude, namenjeno spodbujanju meddržavnega sodelovanja in promocije na področju literature za mlade avtorje. Letos bo štipendijo v vrednosti 5.000 evrov prejela avtorica Ajla Terzić iz Bosne in Hercegovine, ki je za svojo kratko prozo in eseje prejela številne nagrade, objavila pa je tudi pesniško zbirko in dva romana.

Ob veliki nagradi, ki jo bodo v nedeljo podelili Albahariju v jami Vilenica, bodo podelili še vileniški kristal za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2012, ki je izšel danes.