V njem je nekdanji disident opisal usodo na tisoče ljudi, ki so postali žrtve stalinističnega terorja v takratni Sovjetski zvezi. Solženicin v Arhipelagu Gulag z grenko ironijo pripoveduje o rabljih, ob tem pa izraža globoko sočutje do žrtev komunističnega terorja. Poleg izkušenj groze in ponižanja je opisal tudi primere moralne veličine jetnikov. Delo je izšlo v treh knjigah med letoma 1973 in 1976.
Natančno popisan dan, skoraj enak drugim več kot tri tisočim
Aleksander Solženicin (1918-2008) se je rodil v Kislovodsku. Študiral je matematiko in fiziko ter pozneje še zgodovino, filozofijo in književnost. Med drugo svetovno vojno je bil častnik, leta 1945 so ga zaradi lažne obtožbe aretirali in obsodili na osem let kazenskega taborišča, nato pa pregnali v Kazahstan.
Leta 1962 je objavil novelo En dan Ivana Denisoviča, v kateri natančno popiše dan Ivana Denisoviča oz. ŠČ-854, političnega zapornika v sibirskem taborišču, kjer je preživel "tri tisoč šeststopetdeset in tri dni". Gre za alter ego pisatelja, ki so ga leta 1945 obsodili na osem let zapora v taborišču zaradi protisovjetske agitacije.
Nobelovo nagrado prevzel šele po izgonu iz države
V 60. letih prejšnjega stoletja je mednarodno pozornost pritegnil z zavzemanjem za ustvarjalno svobodo in demokracijo. Leta 1970 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za literaturo, a jo je prevzel šele leta 1974, po svojem izgonu iz takratne Sovjetske zveze. Takrat je sovjetska tajna služba odkrila dele rokopisa, ki ga je Solženicin pretihotapil na Zahod in tam objavil, zato so avtorja izgnali iz države.
V domovino se je vrnil po 20 letih
Pisatelj je nato živel v Švici in v ZDA, leta 1994 pa se je vrnil v Rusijo. Nobelov nagrajenec iz leta 1970 velja za najpomembnejšega ruskega pisatelja 20. stoletja. Iz njegovega obsežnega literarnega opusa izstopajo še romani Prvi krog pekla (1968), Rakov oddelek (1986) in Avgust 1914 (1971).
Razstava predmetov in Solženicinovega arhiva
V Moskvi so v počastitev obletnice pisateljevega rojstva v Puškinovem državnem muzeju lepih umetnosti na začetku tedna odprli razstavo, na kateri je na ogled izbor predmetov iz Solženicinovega arhiva. Na ogled so rokopisi, dokumenti, osebni predmeti, fotografije in knjige. Razstava po besedah direktorice muzeja Marine Lošak zelo nazorno predstavi pisateljeva osebna izkustva in njegovo doživljanje sveta. Kot je dejala, gre za "edinstven muzej Solženicina v eni izmed razstavnih dvoran muzeja". Vsi razstavljeni predmeti so pristni in vsak izmed njih je povezan s Solženicinom in njegovo domovino.