Britanska pisateljica J. K. Rowling, ki je s knjigami o Harryju Potterju obnorela svet, danes praznuje 50. rojstni dan. Rowlingova, katere življenjska zgodba zveni kot Pepelkina pravljica, danes piše predvsem leposlovje za odrasle.

Prihodnje leto bo v Londonu na odru zaživela njena igra Prekleti otrok (The Cursed Child). Rowlingova je sicer že leta 2013 razkrila, da se poigrava z idejo za gledališko produkcijo, v kateri bi raziskala nikoli povedano zgodbo Harryjevih rosnih let, ko je bil še izobčenec in sirota, in po naslovu sklepamo, da bo ravno to tema nove predstave.

Joanne Rowling se je rodila leta 1965 v mestecu Yate v bližini Bristola. Pri štirih leti se je s starši in mlajšo sestro Di preselila v bližnjo vas Winterbourne. Že od nekdaj si je rada izmišljevala zgodbe, ki jih je pripovedovala sestrici.

Pot do uspeha vodi prek vrste zavrnitev
Idejo za serijo knjig o Potterju je dobila leta 1990 med vožnjo z vlakom. Pisanje prve knjige z naslovom Harry Potter in kamen modrosti ji je vzelo pet let, še nadaljnji dve leti pa sta pretekli, da je knjiga po številnih zavrnitvah končno našla založbo. Kratico J. K. Rowling ji je predlagal založnik, saj se je bal, da dečki ne bodo hoteli brati fantazijskega romana, ki ga je napisala ženska. Zadnja, sedma knjiga je izšla leta 2007. Romani o dečku čarovniku so bili po vsem svetu prodani v več kot 450 milijonih izvodov.

Od socialne podpore do milijonarke
Rowlingova, ki je serijo knjig o Potterju začela pisati kot brezposelna mati samohranilka v Edinburghu, je bila po lestvici ameriške revije Forbes leta 2008 najbolj plačana pisateljica na svetu. Časnik Sunday Times je letos njeno premoženje ocenil na 580 milijonov funtov. Leta 2010 so jo uredniki vodilnih britanskih revij razglasili za najvplivnejšo žensko v Veliki Britaniji; uvrstila se je celo višje od kraljice Elizabete II.

Štiri leta po izidu prve knjige so se zavrteli še filmski koluti: posneli so osem filmskih uspešnic, ki so polnile kinodvorane po vsem svetu. Med zvezde je filmska saga izstrelila tudi mlade igralce Daniela Radcliffa (Harry Potter), Emmo Watson (Hermiona Granger) in Ruperta Grinta (Ron Weasley).

Leta 2012 je izšel prvi roman Rowlingove za odrasle, Nadomestne volitve. V njem je dogajanje postavila v idilično angleško mestece Pagford, kjer zavlada obsedeno stanje po nenadni smrti Barryja Fairbrotherja. Boj za prazen sedež v mestnem svetu, ki je ostal za Barryjem, se razplamti v pravo vojno.

Anonimnost ji ni uspevala dolgo
Nato je pod psevdonimom Robert Galbraith napisala knjigi Klic kukavice in Sviloprejka o zasebnem detektivu Cormoranu Striku. Čeprav je želela obdržati svoj anonimni alter-ego, je časnik Sunday Times kmalu ugotovil in razkril, kdo se skriva za psevdonimom.

Ni še rekla zadnje besede o "potterjevskem" svetu
Trenutno pod okriljem studiev Warner Bros sodeluje pri treh "čarovniških" filmih, ki v kina prihajajo leta 2016 in pozneje. Prvi bo na sporedu film Fantastic Beasts and Where to Find Them v režiji Davida Yatesa, druga dva dela bosta predvidoma končana do leta 2018 oziroma 2020; scenariji se sicer vračajo v svet Harryja Potterja, a ne gre za preddel ali nadaljevanje slavne zgodbe. Protagonist bo tokrat Eddie Radmayne.

Evropa jo zasipava s priznanji
Rowlingova je za svoje delo prejela številna priznanja in nagrade, med njimi red britanskega imperija za zasluge za otroško književnost, špansko nagrado princa Asturije, francosko odlikovanje legije časti in dansko nagrado Hansa Christiana Andersena za književnost. (To podeljujejo od leta 2010 za otroška dela, ki najbolje oživljajo duha velikega pravljičarja.) Pisateljica vodi tudi dobrodelne ustanove za socialno šibkejše sloje.